Vprašanje: Moja tašèa je preveè navezana na svojega sina. Zdi se mi, da težko sprejema dejstvo, da je njen sin že odrasel in da ji ni treba veè skrbeti zanj. Komaj èaka, da bova imela otroka. Želi se preseliti v naš kraj, da bi pomagala pri vzgoji prihajajoèega otroka. Bojim se, da bodo naša življenja preveè prepletena.

Skrbi me zato, ker me ni vprašala, èe se s tem strinjam. Strah me je, da bo vse vzela v svoje roke, da ne bom mogla vzgajati svojih otrok, ampak bo to poèela ona. Ne nasprotujem njeni pomoèi pri vzgoji otrok, noèem pa, da ona prevzame vzgojo. Kaj naj storim?

Odgovor: Jasno morate zaèrtati meje okrog vaše družine in oblikovati življenjski slog po vašem in moževem okusu. Zelo dobro bi bilo, èe bi vam mož pri tem pomagal. Tašèi in drugim sorodnikom dajte vedeti, da jih noèete izkljuèiti, vendar jim jasno povejte, kje je meja, ki je brez vašega dovoljenja ne smejo prestopiti. Predlagam vam, da se iskreno pogovorite s svojo tašèo in ji poveste, èesa si v vajinem odnosu želite in èesa ne. Èe se vam bo ta nasvet zaradi strahu pred tašèino užaljenostjo zdel nesmiseln, vas bom povsem razumel. Veèina ljudi se zaradi slabih izkušenj boji iskrenosti. Vendar se je z osebami, s katerimi živimo, s katerimi smo si v sorodu in s katerimi se pogosto sreèujemo, vredno iskreno pogovoriti o tem, kar nas teži. Številne dosedanje izkušnje kažejo, da se iskrenost vedno obrestuje. Seveda pod pogojem, da iskreno spregovorimo o svojih željah, obèutkih in prièakovanjih, ne da bi pri tem drugo osebo žalili, obsojali, ji kaj oèitali ali bili kakorkoli grobi z njo. S tem, ko nekomu odpremo svoje srce, potrkamo na njegovo vest. Èetudi ne bo takojšnjega uèinka, bo ta nenasilna odkritosrènost v njem zagotovo pustila sled, ki bo prej ali slej obrodila sadove. Veèina ljudi je namreè naklonjena tistim, ki so odprti, pošteni, iskreni in ranljivi. Strahovi, ki nam prepreèujejo, da bi naredili ta korak, ponavadi temeljijo na neustreznih predstavah o drugi osebi in motivih njenega poèetja. Kot ponazoritev povedanega bom v nekoliko skrajšani obliki predstavil, kako je potekal pogovor med snaho in tašèo, ki sta se, da bi rešili medsebojni spor, odloèili za strokovno pomoè.

SNAHA: Ko sem spoznala svojo tašèo, se mi je zdelo, da imava veliko skupnega, a se žal nisva nikdar ujeli. Z leti se razumeva vedno manj in manj. Ko je pri nas, me ves dan po malem kritizira, kar me neskonèno potre. Obèutek imam, da me ves èas zbada. Niè ne storim prav. Ne bi rekla, da to poène iz ljubezni. Vèasih imam obèutek, da nisem dovolj dobra za njenega sina. Preden pride na obisk, se obdam z oklepom. Vedno sem zelo živèna preden se vidiva. V želodcu se mi naredi kepa, pogosto pobegnem v sobo in se razjoèem. Ne vem, kaj naj storim.

TAŠÈA: Pri snahi me najbolj moti to, da rada komandira. Zelo je nestrpna in pogosto krièi. Rada pomagam in vedno poprimem za delo, ko sem pri sinu in snahi, vendar obèasno dobim obèutek, da sem vsiljivka v njihovem domu. Kadar ji hoèem kaj svetovati v povezavi z delom, se pogosto odzove z nestrpnostjo, zato raje kar sama opravim delo. Tudi meni ni prijetno v njeni družbi.

SVETOVALEC: Kaj pravite na tašèine besede?

SNAHA: Hoèem rešiti ta spor. Noèem, da imava take odnose. Noèem biti takšna. Taka si nisem všeè.

SVETOVALEC: Kaj vi pravite, ko slišite snaho govoriti, da ne zdrži veè, da ima obèutek, da jo nenehno kritizirate?

TAŠÈA: Nisem imela pojma, da ima ta obèutek. Kar se tièe kritiziranja, res nisem vedela.

SVETOVALEC: Torej se o tem Å¡e nista pogovarjali.

TAŠÈA IN SNAHA: Ne, nisva.

SVETOVALEC SNAHI: Èe ji niste povedali, kaj vas muèi, potem nimate pravice, da besnite zaradi tega. Ne zna vam brati misli. Morate ji povedati. Predlagam, da ji poveste, kaj prièakujete od nje in èesa ne marate. Recite ji, da noèete, da vas nenehno zbada.

SNAHA TAŠÈI: Želim si, da bi bila v oporo meni, možu in najini družini. Zelo si želim, da bi nam stala ob strani. Prosim, da me nehaš kritizirati, ker se zaradi tega slabo poèutim. Želim si, da bi bili prijateljici. Resnièno si tega želim. Ampak loèuje naju zelo visok zid. Še preden prideš na obisk, si nadenem bojni oklep. To se mora nehati. Ne vem, kako naj neham.

SVETOVALEC SNAHI: Povejte ji, kako se poèutite, ko pride k vam domov ter se loti dela, zaène prestavljati stvari in vdirati v vaš prostor.

SNAHA TAŠÈI: Prizadeneš me. Hudo mi je. Ko me ob vsem tem še kritiziraš, pa imam obèutek, da nisem dovolj dobra.

SVETOVALEC SNAHI: To je kljuèno, mar ne? Želite, da vas sprejme?

SNAHA: Da.

TAŠÈA: Tudi jaz si to želim. Niti najmanj se nisem zavedala, da sem tako kritièna. Ko sem odrašèala, me je mama veliko kritizirala. Do svojih otrok sem hotela biti drugaèna. Zdaj vidim, da se obnašam kot moja mama. Res se nisem tega zavedala. Zadnjiè, ko ste se selili, sem vam pomagala in bila sem preprièana, da vam pomagam, ne pa da vam grenim življenje.

SNAHA TAŠÈI: Pomagaš, ne da bi me prej vprašala. Vem, da želiš pomagati, a zavedati se moraš, da je to v doloèenih primerih zelo stresno. Prièakujem tvojo oporo, ne pa kritiziranja.

SVETOVALEC SNAHI: Povejte, da naj bo v vaši hiši gostja, saj je to vaš dom.

SNAHA: To je toèno tisto, kar mislim. Zadeli ste žebljico na glavico.

TAŠÈA SNAHI: Po znaèaju sem taka, da enostavno poprimem za delo. In kot sem povedala, nisem vedela, da imaš ta obèutek.

SVETOVALEC TAŠÈI: Upam, da razumete, da darila ne morete èloveku vsiliti.

TAŠÈA: Razumem - nisem vedela, da moram prositi za dovoljenje.

SVETOVALEC: Èe bi bili pri kom drugem na obisku, se ne bi tako vedli, mar ne?

TAŠÈA: Najbrž ne.

SVETOVALEC: Pri meni doma že ne bi pospravljali stvari. Vprašali bi me, èe smete in èe mi je prav. Sorodnike pogosto spoštujemo manj kot ostale ljudi, veste. Vas je užalilo to, kar je povedala snaha?

TAŠÈA: Veseli me, da je bila odkrita. Žalostna sem le, ker je to poèela že moja mama, jaz pa se zdaj enako obnašam do nje.

SVETOVALEC: Èeprav tega noèemo, se pogosto zgodi, da se ujamemo v doloèena preprièanja in skozi njih kot skozi nekakšen filter doživljamo ljudi. Takrat smo tako naravnani, da sploh ni pomembno, kaj tisti èlovek reèe. Samo pozdravi in vi lahko že sklepate, da niste dovolj dobri. Karkoli že stori, ni prav.

SNAHA: Toèno tako. Tašèa stopi skozi vrata s sklonjeno glavo in jaz si že mislim, da gleda, èe je kje kaj prahu.

SVETOVALEC TAŠÈI: Vi zagotovo veste, kako je to hudo, ker ste sami podobno doživljali.

TAŠÈA: Moja mama naju je s sestro za vsako reè kritizirala. To mi ni bilo všeè. Trudila sem se, da bi bila drugaèna in se nisem zavedala, da se prav tako obnašam.

SVETOVALEC TAŠÈI: Upam, da se zavedate, da vas ne kritiziramo. Imeli ste dobre namene. Spora med vama ni povzroèil vaš namen, temveè vaš naèin, kako ga uresnièujete, in pa snahina zaznava. V njenem domu bodite gostja, èeprav kaj poène narobe. Èe bo potrebovala pomoè, bo prosila zanjo. Ali spoštujete svojo snaho? Si zasluži, da je poroèena z vašim sinom?

TAŠÈA: Absolutno.

SVETOVALEC TAŠÈI: To ji morate povedati, ker ima drugaèno predstavo o tem.

TAŠÈA SNAHI: Mislim, da si krasna za mojega sina. Ob tebi postane zgovoren. Imata skupne interese. Mislim, da delaš stvari, ki so dobre zanj. Nisem pa vedela, zakaj se do mene tako obnašaš.

SVETOVALEC: Upam, da so vama zdaj stvari bolj jasne. Zavedajta pa se, da je za korenite spremembe potreben èas, veliko volje in vztrajnosti.

V medsebojnih odnosih je ponavadi tako, da se preveè ukvarjamo z drugimi in njihovimi pomanjkljivostmi, namesto da bi se spoprijeli s svojim delom odgovornosti in ugotovili, kaj lahko sami storimo za izboljšanje odnosa. Prav uèenju teh spretnosti je namenjen program Šole èustvene inteligence.

Brane Krapež

Vir: www.cdk.si/soutripanje