| Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih, www.misteriji.si
 Ezoterična podpora  osamosvajanju Slovenije
  Pred  tridesetimi leti je rojstvo samostojne Slovenije pospremilo vseslovensko  obredno sajenje lip. Poseben pomen lahko pripišemo lipi, ki je bila na dan  razglasitve slovenske neodvisnosti in suverenosti zasajena na Trgu republike  pred slovenskim parlamentom. Avgusta leta 1991, mesec dni po razglasitvi  neodvisnosti Slovenije, je bilo pod najstarejšo slovensko lipo, na Lurdanskem  vrhu nad Črno na Koroškem, prvo srečanje slovenskih državnikov. Njihovo  druženje s tamkajšnjimi prebivalci naj bi potrdilo ohranjanje izročila  prvobitne demokracije v slovenskih vaških in mestnih skupnostih, ki je sledila  avtohtonemu slovenskemu pravu »instituto sclavenica«. Vodstvo naše samostojne  države je bilo takrat še povezano z izročilom, ki ga ima lipa v slovenskem  ljudskem, duhovnem in državotvornem pomenu - kot sveto drevo skupnosti, kot  drevo povezanosti, suverenosti in pravice.
 Ko je  bila kmalu po osamosvojitvi obnovljena prva stavba bivše vojašnice JLA na  Metelkovi ulici v Ljubljani za Slovenski etnografski muzej, je bila ob njej  zasajena lipa in okoli nje postavljen kozmogram s kamni, ki so jih muzeju  podarili kamnolomi iz različnih slovenskih pokrajin, kar simbolično predstavlja  enotnost nove države kot trdne skupnosti njenih posameznih delov.
 Dvanajst naj  bi jih bilo, vendar je eno mesto ostalo prazno, ker je bil med postavljanjem  kozmograma opuščen kamnolom v Beli krajini. Kozmogram je leta 2017 dokončala  kozmološka skupnost Upasana z dvanajstim kamnom, ki predstavlja vez z našimi  staroverskimi predniki in njihovim duhovnim izročilom kot delom koreninskega  sistema slovenskega naroda. Lipa v atriju muzejskega kompleksa je bila takrat  tudi posvečena v staroversko obredno mesto. Tudi v  slovenski legendi o kralju Matjažu ima lipa pomembno ezoterično simboliko  narodne osamosvojitve. Matjaž predstavlja slovenski narod, lipa pa trdne  korenine, h katerim se mora narod vrniti, ko se prebudi, če želi ne le  preživeti, temveč živeti svobodno. V osvobajanju duše naroda je imela lipa, kot  vidimo, vedno pomembno mesto. Njen ezoteričen pomen pa je bil vedno le zunanji  izraz tistega, kar se je v nevidnem delu osamosvajanja in potrjevanja te namere  dogajalo v duši naroda. SPRAVA POD VAŠKO  LIPOEden od  pomenljivih simbolov lipe je njena dvojna narava. Predstavlja tako moški kot  ženski princip, levo in desno možgansko polovico, globalno pa dve polarni in  hkrati nujno dopolnjujoči se strukturi družbe. Moškega in žensko, znanost in  umetnost, levico in desnico. Šele ko prekinemo spor med obema in jima namenimo  enakovredno spoštovanje, lahko ustvarimo notranji mir, iz katerega lahko tvorno  soustvarjamo.
 Po  tridesetih letih, ko so bile uresničene stoletne sanje Slovencev, da»si  prosti vól'jo vero in postave«, nasprijazno vesolje ponovno kliče k  ravnovesju in spravi. Zgodovina se ponavlja, le da se odvija vedno na višjih  stopnjah zavesti. Ravno k temu pa pripomorejo duhovni principi, ki so večni in  predstavljajo tisti nevidni del vsega, ki ga lahko le slutimo in čutimo. Zato  ima pri vseh zgodovinskih prelomnicah duhovna podstat pomembno vlogo pri tem,  da zagotovi evolucijski preboj, kot nam tudi zgodovinsko razgrne Marko Hren v  svoji knjigi Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes. EZOTERIČNA  PODPORA»Boji za  slovensko samostojnost so vedno potekali ob močni ezoterični podpori. To je  notranje delovanje, ki s čutenjem v vseh svojih različicah, tudi v višji  dimenziji, vidi dlje, ve več in zna razlikovati resnico od neresnice,« zapiše  Marko Hren v svoji knjigi.
 O tem pa  govori tudi Pavle Medvešček v knjigi Iz nevidne strani neba. Iz  pričevanj njegovih sogovorcev izvemo, da je tudi slovenski narodnoosvobodilni  boj v letih 1941 do 1945 v veliki meri vodila staroverska organizacija. »Tudi  zadnji, na srečo kratkotrajni oboroženi boj za samostojno Slovenijo junija leta  1990, je potekal ob močni podpori takratnih duhovnih skupin in posameznikov, ki  so v odločilnem zgodovinskem trenutku tvorno ustvarjali kolektivno namero za  vzdrževanje ravnovesja zunanjim akterjem na različnih ravneh, da se je lahko  osamosvojitev odvila kolikor toliko po mirni poti,« piše Hren. Knjiga v  knjigi, ki govori o ezoteričnem zaledju slovenskega osamosvajanja, daje z  razgrnitvijo nevidnega ozadja enakovredno mesto vsem podpornikom skupnih  vrednot, ki so delovali s čisto namero in etiko. Avtor želi, kot pravi, z  zapisanim popraviti nepopolno zgodovinsko sliko in uravnovesiti prikrojeno  zunanjo podobo z enakovrednim nevidnim notranjim delom številnih neformalnih  duhovnih skupin tistega časa: »Prav je, da energijo duha številnih državljanov,  ki so proces osamosvajanja podpirali ezoterično, vidimo kot enega od pomembnih  stebrov osamosvojitve. Tudi najvišja državna simbola, slovenska himna in grb,  ki sta podprla osamosvojitev, sta plod dela globinskih raziskovalcev  duhovnosti, Prešerna in Pogačnika.« Duhovni  utrip, ki je podpiral osamosvajanje Slovenije, je zabeležen v Vodnarjevem  listu, izvirnem mesečniku tistega časa, ki ga je urejal Hren in je shranjen  na spletnih straneh Teozofskega društva Jivatma. MAGIJA MIRUZapisi v  knjigi Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes o ezoteričnem  delovanju v času osamosvajanja Slovenije so narejeni na podlagi številnih  intervjujev, iz katerih je razvidno, da so bile v letih pred osamosvojitvijo  sistematično izvajane najrazličnejše duhovne prakse, od meditacij in molitev za  mir do palete individualnih in kolektivnih tehnik za zaščito Slovenije in miren  prehod v samostojno državo. Sogovorniki so si enotni v spominu, da so prejeli  močan klic zavesti o pomembnosti usmerjene uporabe svojih duhovnih veščin v  podporo mirne razrešitve osamosvajanja.
 »To je  bila magija, ki povezuje človeško potenco s potenco nadzemnega v prid skupnega  dobrega. Odmev te energije, akumulirane med leti 1986 in 1991, smo doživeli v  sklepnem delu predsednikovanja dr. Janeza Drnovška. Takrat je predsednik  pokazal gandijevsko držo in veličino očeta naroda. Bil je prvi in zadnji  politik, ki je o duhovnosti spregovoril odkrito, mirno in nevtralno«, se  spominja Marko Hren. IZ SVINCA V  ZLATOPričevanja,  ki so pod bremenom vsiljenih vrednot stoletja ostala skrita, v obdobju, ki zdaj  trka na dušo človeštva, ne morejo več ostati za zaprtimi vrati. Smo na pragu  novega osamosvajanja. Skupaj s »koronsko krizo« se odvija tudi kriza  materialistične in plenilske družbe ter kolonialnih sil, ki so skozi zgodovino  iztrebljale korenine avtohtonih kozmologij in svobodo duha.
 Kako je  bilo s tem na naših tleh, pričata Prešernov Krst pri Savici in Bevkov  zgodovinski roman Umirajoči Bog Triglav. Prešeren je v svoj Krst pri  Savici spretno vpletel, in prikril pred cenzuro, vizionarsko postavitev  pluralističnega duhovnega ozračja. Oriše raznolikost duhovnih tokov na naših  tleh in njihovo tvorno prepletanje v skupni nameri za najvišje dobro. Tukaj ima  svoje mesto tudi slovensko staroverstvo, ki kot vse izvorne kozmologije temelji  na povezanosti z naravo.  Ravno zato se je njegovo izročilo ohranilo vse do  danes. Spet se učimo slediti luninim menam, uporabljati starodavna znanja o  življenjski energiji in rastlinah, poslušati in spoštovati zakone stvarstva,  odpreti srce in tretje oko za prepoznavanje resnice. Vodnarjeva doba, ki jo je  oznanjal Vodnarjev list v času slovenske pomladi pred tridesetimi leti,  nas zdaj še bolj glasno kliče. Taja Vetrovec Foto:Marko Hren - predsednik Društva slovenskih starovercev in pobudnik  kozmološke skupnosti Upasana - ob obredni lipi v atriju Slovenskega  etnografskega muzeja. (Foto Nil Cerovšek  Hren)
 |