NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 05-jul
  • Sodobna slovenska ilustracija

  • torek 12-jul
  • Ustvarjalno poletje v UGM

  • torek 19-jul
  • Razstava: Vino naše vsakdanje

  • sobota 23-jul
  • Postavljanje klopotca pred Hišo Stare trte

  • nedelja 31-jul
  • Natalija Šeruga Golob / Iz zbirke W.B.

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    V leseni hiši se čas ustavi   
    ponedeljek, 14. junij 2021 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih, www.misteriji.si

    Z ženo sta si pred enajstimi leti sama zgradila hišo iz brun, zdaj gradita drugim
    Pasivna gradnja zakonodajno neopazno prihaja tudi v Slovenijo. V taki nepredušno zaprti hiši za nas skrbijo programirane naprave, od prezračevanja do gretja, vendar v njej hkrati pozabljamo, da smo del narave. Da tega ne bi povezovali z vse več zdrav­stvenimi težavami sodobnega človeka, saj je pasivna hiša tudi polna elektromagnetnih sevanj, si veliko ljudi želi živeti v leseni hiši. Ena od možnosti je masivna hiša iz hlodov oziroma brun.

    Izdelujejo jih v kočevskem podjetju Natural Log House (Naturalloghouse.si), kjer se Aleš Žagar in Petra Blaznik Žagar že vrsto let trudita ohranjati tradicijo ter znanje iz preteklosti združevati z znanjem sodobne gradnje. So družinsko podjetje, ki se že nekaj generacij ukvarja z lesarsko tradicijo.

    O gradnji take hiše smo se pogovarjali z Alešem Žagarjem, ki skuša ljudem postaviti ne samo hiše, temveč dom, v katerem se bodo dobro počutili. Iz lastnih izkušenj je spoznal, kako pomembno je imeti zdravo bivališče.

    Kako ste začeli?
    Z ženo Petro sva si pred enajstimi leti najprej sama zgradila hišo iz brun. Tisti, od katerih sva kupila les, so čez tri leta pri naju potem naročili hišo iz brun.

    Koliko ste jih do zdaj že naredili?
    Kakih deset, po vsej Sloveniji.

    Zakaj ste se, ko ste se odločali o domu, odločili ravno za hišo iz brun?
    Prednost bivanja v njej je predvsem naraven material. Že prej sem veliko hodil po gozdu in plezal po hribih in že takrat sem se odločil, da moja hiša, če jo bom kdaj imel, ne bo zidana, ampak lesena. In v to smer se je tudi vse skupaj razvilo. Preden sva začela graditi hišo, sva si šla ogledat eno hišo na Štajersko. Lastnik nama je dejal, da ko vstopiš v leseno hišo, nate pade energija lesa. In les ima pozitivno energijo. V svoji hiši vidiva, da je to res. In to bodo potrdili tudi ljudje, ki smo jim zgradili hišo, in prijatelji, ki pridejo na obisk k nama. V leseni hiši se čas ustavi, zato je zelo prijetno bivati v njej.

    Ali je res, da les tisto, kar ima v sebi, še leta izpareva in se to vonja?
    Ja. Mi lesa znotraj ravno zato ne barvamo, da ohrani ta vonj. Vsak, ki stopi v najino hišo iz brun, to vonja. Kdor živi v hiši, tega ne zaznava več; ko pa se vrnemo z dopusta, denimo čez dva tedna, pa to spet zavohamo. Finska savna ima tudi podoben vonj.

    Ste proučevali, kaj les oddaja?
    Kaj točno les oddaja, nisem podrobno proučeval, vem pa, da les pozitivno vpliva na vse, ki imajo probleme z dihali.

    Recimo alergije?
    Ja. Najin sin je imel hudo alergijo na pršice in prah. Prej, ko smo še stanovali v zidani hiši, je moral vsak dan jemati zdravila proti alergiji. Po vselitvi v brunarico pa smo opazili, da tablet preprosto ne potrebuje več. Mikroklima, ki se ustvarja v hiši iz hlodov, namreč blagodejno vpliva na njegova dihala. Zdravilo zaužije le še takrat, kadar ve, da bo prespal kje drugje.

    Kako je s prahom?
    V hišah iz hlodov ima gibanje prahu drugačne zakonitosti kot v ostalih hišah. Ker les ni statičen material, se prah bistveno manj giblje, zaradi česar ljudje s težavami na dihalih v taki hiši praviloma nimajo več težav oziroma se jim težave ublažijo.

    Iz česa so pa stene znotraj?
    Ker so stene iz brun preveč masivne in vzamejo preveč prostora, iz masivnih brun naredimo le nosilne stene hiše. Ostale stene pa so lahko iz glinenega ometa, lesene iz opaža, iz stare opeke, iz mavčnih plošč ali iz siporeksa.

    Ali je med hlodi kakšno tesnilo?
    Med hlode namestimo dvakrat EPDM penjen kavčuk, ki ščiti pred vetrom in vlago, vmes pa pride še ovčja volna za izolacijo.

    Ali je hiša dodatno izolirana? Kako debeli so hlodi?
    Hiše izdelujemo iz hlodovine premera petdeset centimetrov. S tem je hiša dovolj izolirana; dodatna izolacija ni potrebna, gradbeno dovoljenje se dobi brez zapletov.

    Kje pa so inštalacije?
    V naših hišah so glavne inštalacije vedno speljane po notranjih stenah. Po lesenih hlodih oziroma brunih so speljane le žice za vtičnice in stikala.

    So kakšne omejitve pri izbiri ogrevanja?
    Ne. Stranke se trenutno največkrat odločajo za toplotno črpalko plus talno gretje - v kombinaciji s kaminom na drva v dnevni sobi za ambient. Naše hiše se zelo hitro segrejejo in ne potrebujejo veliko za vzdrževanje temperature.

    Življenjska doba hiše?
    Če les ni v neposrednem stiku z vlago in je hiša normalno vzdrževana, bo zdržala več generacij uporabnikov. Na Slovenskem imamo kar nekaj zelo starih lesenih hiš; najstarejša brunarica je Kavčnikova dimnica iz sedemnajstega stoletja. V Evropi so lesene gradnje, ki so stare več kot osemsto let in so še vedno v uporabi. Najstarejša lesena gradnja na svetu pa je pagoda Horyu-ji na Japonskem iz sedmega stoletja.

    Kako od zamisli do načrta?
    Nekateri ljudje že vnaprej natanko vedo, kakšne so njihove želje in kakšna bo njihova hiša, drugi pa ne. Najlažje in najhitreje pridemo do načrta s sestanki, enim do treh; skupaj se dobimo in dogovorimo investitor, projektant in izvajalec. Skupaj definiramo želje in pričakovanja investitorja, dejanske izvedbene možnosti, zakonske omejitve glede na lokacijo gradnje in morebitne finančne omejitve. Potem naročniku ponudimo točen načrt za gradnjo in ceno njegove lesene hiše.

    Delate s svojim projektantom, arhitektom, ki dela v soglasju z vami?
    Ja. Sicer je stranka že imela svojega projektanta, a je lažje, če delamo z našim. Ker smo že uigrani in tudi on že dobro ve, na kaj mora paziti pri projektiranju.

    Koliko pa stane kvadratni meter take hiše?
    Približno osemsto petdeset evrov na kvadratni meter za na zunaj končan objekt. Notranje prostore pa vsakdo naredi po svojih željah.

    Kako pa pridobite kakovostno hlodovino?
    Sekamo jo pozimi ob pravi luni. Sečnjo lesa začnemo, ko ima v sebi najmanj sokov. To pomeni, da je najprimernejši zimski čas, od septembra do marca, ko so drevesa v mirovanju. In les posekamo v času rastoče lune v ribah, da mu škodljivci ne pridejo do živega.

    Kakšne vrste lesa sekate?
    Les, ki raste na nadmorski višini osemsto do tisoč dvesto metrov. Najraje delamo iz kočevske bele jelke, ker ima manj smole kot smreka. Pri tem se izkoristi osemindevetdeset odstotkov hlodovine. Uporabimo jo za izdelavo hiše, iz lubja pa pridobijo prehransko dopolnilo.

    Ali hiše iz hlodov gorijo?
    Eden od splošnih predsodkov je, da bo lesena hiša gorela. Kar ni res. Saj so brunarice oziroma masivne hiše iz hlodov ene najbolj požarno varnih stavb. Naše hiše so v celoti iz masivnega lesa in tukaj ne gre za skeletno gradnjo. Zato se v požaru masivne lesene hiše zelo dobro obnašajo. Ker je les slab prevodnik toplote, se včasih v požaru obnese celo bolje kot nekateri drugi materiali. V začetni fazi gorenja se prevleče s plastjo oglja, ki ima izolatorske lastnosti. V notranjosti z lesenimi stenami je tako segrevanje lesa počasnejše.

    Kaj pa drugi materiali?
    Železo in jeklo se zvijata že pri petsto stopinjah Celzija, beton pa v vročini razpoka.

    Kaj pa, če je potres?
    Hiše iz hlodov spadajo med potresno najvarnejše zgradbe. Les je izredno fleksibilen material in lahko prenese zelo velike obremenitve, ne da bi počil. Če si zamislimo drevo, kako se giblje v močnem vetru, čeprav je vpeto v zemljo le s koreninami, nam hitro postane jasna moč tega materiala.

    Se pa hiša iz hlodov poseda?
    Ja. Značilnost lesa je, da se s sušenjem krči. Zato se tudi hiša poseda, zaradi sušenja brun, ker jih izdelujemo iz svežih hlodov. Posedanje se malce razlikuje glede na stran neba, postavitev hiše in velikost steklenih površin. Vsaka brunarica se posede približno deset do petnajst odstotkov od postavitve. Obdobje posedanja traja okoli šest let. Po tem obdobju lahko rečemo, da se je brunarica umirila.

    Ali to vpliva na potek izdelave hiše in čas vselitve vanjo?
    Ne, je pa treba pri nekaterih fazah izdelave to upoštevati in te faze strokovno izvesti.

    Kako pa poteka sama gradnja hiše?
    Postopek izdelave hiše iz hlodov se začne s posekom. Najprej posekamo les v dobi mirovanja. Nato ga prepeljemo v naše podjetje in ga olupimo. Hišo tu tudi sestavimo, označimo in zvrtamo v bruna odprtine za inštalacije. Nato hišo raz­stavimo in pripravimo za transport do stranke. Pri stranki jo sestavimo na pri­pravljeno betonsko ploščo; v približno dvajsetih dneh je pod streho.   

    Koliko časa traja izdelava ene hiše?
    Čas izdelave je odvisen od faze, do katere jo izdelamo. Na primer, hiša s sto petdeset kvadrati je na zunaj končana v približno šestih mesecih od podpisa pogodbe.

    Ali lahko hišo iz hlodov postavimo kjerkoli?
    Če obstajajo kakšne omejitve glede tovrstne gradnje, preverimo na občini in upravni enoti, kjer bi želeli postaviti hišo. Pravila se razlikujejo od občine do občine. Nekatere občine so zelo za, druge pa ne. Pozitivno mnenje mora dati občina, upravna enota pa mora to mnenje upoštevati.

    Tatjana Svete

    Foto:
    Aleš Žagar: »Pozitivna energija, ki jo izžareva les, nam vliva nov zagon in novo življenjsko energijo.« (FOTO: Žiga Lovšin)

    V »lesenem« domu zaznamo prijetno počutje že pri osemnajstih do dvajsetih stopinjah. (FOTO: Žiga Lovšin)

    HIŠA IZ BRUN IZ KOČEVSKE BELE JELKE

    »Natural Log House brunarice ponujajo več kot običajne lesene hiše. Lesena hiša iz hlodov oziroma brun ima veliko prednosti in posebnosti,« razlagata Aleš Žagar in Petra Blaznik Žagar iz podjetja Natural Log House, kjer izdelujejo hiše iz brun. Hiša diha skupaj s prostorom in v njej ni Faradayevih kletk, kar pomeni, da v njej ostanemo povezani z naravo.
    Povzemamo še druge prednosti bivanja v hiši iz brun:

    Unikaten lesen dom - Hiša iz hlodov je edini objekt iz lesa, katerega stene so v celoti iz masivnega lesa. V naravi tudi ni mogoče najti dveh enakih dreves, zato je tudi ta hiša popoln unikat - enkratna in neponovljiva. Vsak hlod, ki se uporabi pri gradnji, je unikaten.

    Hitrost gradnje - Postopek gradnje hiše iz brun je hitrejši kot gradnja betonske hiše. Pri gradnji hiš iz hlodov dela potekajo sorazmerno hitro, saj med fazami gradnje niso potrebni časovni presledki, kot je to značilno za standardne tipe hiš iz zidakov. Po končanem delu je ta tip gradnje vseljiv takoj, saj ni potrebnih dodatnih del, izognete pa se tudi stroškom za omete, izolacijo in fasado.

    Ohranjanje okolja - Za gradnjo se uporablja hlodovina, ki je obnovljiva. Hiša iz hlodov je v osemindevetdesetih odstotkih sestavljena iz naravnih razgradljivih materialov. Gradnja hiše iz hlodov je ekološka ena najmanj spornih gradenj. Pri izgradnji take hiše se uporabi minimalna količina strojnega dela in maksimalna količina ročnega dela. Proizvede se do polovico manj toplogrednih plinov kot za betonsko hišo ter triindvajset odstotkov manj plinov kot za proizvodnjo jekla. Beton, jeklo in aluminij prihajajo iz materialov, pridobljenih iz zemlje, ki se ne morejo nadomestiti. Pri gradnji lesene hiše se uporablja tudi zelo malo različnih materialov. Poleg lesa le še ovčja volna za izolacijo ter kavčuk, ki je edini nerazgradljiv material pri gradnji.

    Manjši strošek ogrevanja - Energije ne privarčujemo samo pri gradnji, ampak tudi kasneje, med bivanjem, saj hiša iz brun daje popolnoma drugačen občutek topline. Zaradi uravnavanja vlažnosti in ohranjanja prave temperature je strošek za ogrevanje manjši. V domu občutimo prijetno počutje že pri osemnajstih do dvajsetih stopinjah Celzija. Takšno stopnjo ugodja bi v zidani hiši dosegli šele pri dvaindvajsetih od štiriindvajsetih stopinjah. Za eno stopinjo nižja sobna temperatura pa pomeni pet- do šest­odstotni prihranek pri ogrevanju.

    Manj škodljivega sevanja - Za ohranitev zdravja je zelo pomembna radiološko zaščitna funkcija lesa, so ugotovili švedski raziskovalci z Inštituta za radiofiziko v Stockholmu. Radioaktivno sevanje, ki je prisotno v naravnem okolju, ne ogroža našega zdravja. S kopičenjem večje količine radioaktivnih snovi pa je lahko nevarno. Po izsledkih raziskav je za razliko od betonskih in zidanih hiš radioaktivno sevanje v lesenih hišah podobno naravnemu.

    Natural Log House dom je postavljen tudi po pravilih geobiologije. Z meritvami sevanja na parceli ugotovijo, kje bo vpliv sevanja najmanjši, kar je podlaga za primerno postavitev spalnic, sob in dnevnega prostora. Tudi lokacija pohištva je določena po predhodnih meritvah.

    Prihranek pri času in bivanju - Gradnja doma iz brun je cenejša kot gradnja klasičnih hiš, saj se uporabi manj materiala. Odštejete lahko tudi vsa zaključna dela, fasado, omete in beljenje.

    Vonj po svežem lesu - Les je naravni filter, ki vsrka vse neprijetne vonjave ter jih nadomesti s prijetnim vonjem po naravi. Prisotnost lesa s svojim vonjem, barvo in strukturo ugodno vpliva na naše počutje. Z lesom obložen prostor je topel, prijeten, domač, pravi dom. V mestnih naseljih je vez z naravo še posebej pomembna. Pozitivna energija, ki jo izžareva les, nam lahko vliva nov zagon in novo življenjsko energijo, kar je pri današnjem tempu življenja in obremenitvah še kako pomembno.

    Odličen zrak, odlično počutje - Naravni ekološki materiali, iz katerih so grajene lesene hiše, vzdržujejo zdravo klimo in vplivajo tako na fizično zdravje kot tudi na psihično počutje. Zrak v lesenih hišah se stalno izmenjuje, je primerno vlažen in čist. Takšno ugodno notranjo klimo omogoča naravna difuzija ali razprševanje zraka skozi lesene stene. Velike lesne površine delujejo kot filtri in zagotavljajo kakovosten zrak v notranjosti. Les naravno dodaja in odvzema odvečno vlago v zraku, zato v lesenih hišah tudi ni težav s plesnijo in vlago.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.misteriji.si
  • Naturalloghouse.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/2021060913561287

    No trackback comments for this entry.
    V leseni hiši se čas ustavi | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2022 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,11 seconds