Dekleta, ki imajo čezmerno telesno težo, pogosto prej vstopijo v puberteto kot dekleta, ki so normalno težka. To so v raziskavi, ki jo je financirala münchenska univerza, dognali nemški ginekologi.

Kot so ugotovili, se pri dekletih, ki so imela čezmerno telesno težo od tretjega leta starosti, dojke običajno začnejo razvijati že pred devetim letom starosti. Običajno se pri dekletih dojke začnejo razvijati po desetem letu starosti.

Vir: rtvslo.si

Začelo se je že v trebuhu moje mame. Že takrat očitno nisem bil zadovoljen, da prihajam na ta svet. Zaradi tega nezadovoljstva je morala mama ležati devet mesecev v bolnici. Je že tako moralo biti. Vprašanje je, ali sem takrat res bil tako zaželen otrok?... Mnogo staršev se za otroka odloči iz različnih razlogov. Saj je vseeno, rodil sem se na ta svet. Kot otrok nisem bil z ničemer zadovoljen.

Tako kot večina otrok zaradi tega, ker ga starši ne razumejo, ali pa ne zmorejo razumeti. Ne dobijo tistega, kar si želijo. Otrok si večinoma želi samo ljubezen, objem starša in da ga razumejo, zakaj joče. Večinoma pa starši zaradi tega, ker imajo sami dovolj problemov, nimajo dovolj časa, da bi poskrbeli, da bi ugodili svojemu otroku. Saj so se oni odločili, da ga bodo imeli… Ne verjamem, da je otrok kriv, če ne dobi tega kar si želi.

Piše: Marko Kovač

Kratkovidnost (myopija) je najbolj pogosta motnja oči v današnjem svetu. Skoraj polovica prebivalstva v zahodnem svetu je kratkovidnih. Še huje pa je na Japonskem in ostalih razvitejših predelih Azije. Kar optiki merijo kot izguba ostrine, za katero predpišejo minus dioptrijo, ima mnogo globje korenine kot medicina predpostavlja.

Kratkovidno oko je odraz kratkovidnega uma posameznika. Epidemija milijonov kratkovidnih ljudi po svetu je epidemija, zaradi katere ljudje ne vidijo in ne zmorejo biti to kar so. Oči so okno duše, pišejo pesniki skozi stoletja. Trenutna svetovna situacija in način, kako jo dojemamo preko medijev, spodbuja stalen strah (podzavesten) pred prihodnostjo, pred terorizmom, ekološkimi katastrofami, razpadom družin in vse to vodi v miopično pogojevanje uma in oči.

Naredite več, kot samo da greste skozi dan. Skočite vanj celi z vso svojo življenjsko silo in navdušenjem.

Naredite več, kot da samo opravite svoje delo. Najdite v tem užitek, da lahko nekaj spremenite na bolje.

Ko je namen za vsakim dnevom, ki ga živite, samo ta, da bo čim prej minil, potem ta žalosten namen prevzame celotno vaše življenje. Nasprotno, ko v vsak trenutek dodate vsaj malo radosti in pozitivnega namena, je svet okoli vas naenkrat poln velikih, čudovitih stvari.

Ta objava je nastala na podlagi ogleda filma The Secret. Gre za neke vrste dokumentarni film, kjer znani pop-psihologi, filozofi, znanstveniki in druge svetovne avtoritete razpravljajo o največji skrivnosti življenja - Zakonu privlačnosti.

Vsem poznan primer delovanja zakona je, ko pomislimo na nekoga, ta pa nas naslednjo sekundo pokliče ali pa srečamo koga tretjega, ki nam pove novice o tej osebi. Skozi celoten film spoznamo še kar nekaj dokazov, da ta zakon zagotovo deluje, prav tako pa je predstavljeno, kako lahko neverjetno moč tega zakona uporabimo v vsakdanjem življenju. Torej poglejmo si, kaj vse skriva Zakon privlačnosti…

Živimo dan za dnem. In ne živimo zares. Dnevi so prazni, vrstijo se en za drugim, kot da jih štejemo, zbiramo in čakamo, da se odvrtijo.

Zdi se, da ne moremo veliko vplivati nanje, da se vrtijo mimo naše volje. Na milost in nemilost smo jim prepuščeni.V njih se nabira bolečina, počasi se poraja brezup. Veliko pa se jih vrti v prazno, veliko je dni, ki so si podobni kot jajce jajcu in se jih pozneje sploh ne moremo spomniti.

Zakaj v nečem, ne glede na to, da se trudimo bolj kot običajno, ne uspemo? Včasih se najdemo na poti, ko smo v nečem že postali uspešnejši, boljši, a se po določenem času ponovno vrnemo v prejšnjo povprečnost.
Zakaj je za nekatere ljudi, na primer v prodaji, težko doseči višje cilje, boljši rezultat? Tudi če ga po dolgem času enkrat le dosežejo, se zdi, da kmalu ponovno padejo na prejšnji, nižji nivo.

Odgovor tiči v PRIUČENIH VZORCIH mišljenja. Možgani, ta čudoviti instrument, samodejno vodijo naše telo brez naše pomoči. Dihamo, srce samostojno bije, kri , prebava in pesnova tečejo .. vse poteka brez našega zavestnega vmešavanja. Dogaja se podzavestno.

Še danes je splošno razširjeno prepričanje, da početi v življenju tisto, kar te resnično veseli in izpolnjuje, v tej meri ni možno. Da se je vedno potrebno prilagajati, sklepati kompromise, da si ne moreš privoščiti svoje srčne želje, ker ta nikoli ne bo prinesla dovolj denarja, da bi lahko preživel.

Še vedno jih večina misli, da je bolje biti v neki službi, ki prinaša vsaj finančno stabilnost, kot pa slediti svojemu srcu. Mladi zato izbirajo šole in poklice, ki so v družbi trenutno najbolj iskani, saj si s tem povečajo možnost zagotovitve varne prihodnosti. Želijo si ugleda, želijo si kariere, želijo si biti sprejeti.

Ali tudi vas zgornji naslov spominja na reklamo za Redbull? Sedaj, ko razmišljam in pišem o ljubezni, me vsaka stvar spomni nanjo. Marjetice na okenski polici, sončni žarek, školjka iz Škotske, kartica iz Bohinja, lučka na mizi, svečnik, smreka na vrtu, sinje-modro nebo. Nekako vzneseno začnem premišljevati o njej. V vsako stvar je vtkan kanček ljubezni. Celo žebelj na steni mi govori nekaj o njej.

Nekje sem slišala misel, da štejejo samo tista dejanja, ki jih naredimo iz ljubezni. In spomnim se še misli iz Malega princa: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." Ti dve misli mi odstirata delček narave ljubezni. Prva misel mi govori o pomenu ljubezni, druga kako ljubezen deluje oz. kako jo lahko uporabim.

Pravi namen nima nobenih časovnih omejitev, nobenega roka.
Doseči nekaj v petdesetih letih ali v petnajstih minutah sploh ni pomembno, oboje namreč nosi v ozadju prav isti namen. Namen obstaja izven časa, prostora in materialnih stvari.

Ali lahko občutite resničen namen v svojem življenju? Ta ni v nobenem hitenju in ga ne more izbrisati popolnoma nič.

Namen nikoli ne ugaša, temveč se premika skupaj z vami, ne glede na to, kam greste in kaj počnete. Namen nima nobene potrebe po kompromisu in v vsaki situaciji najde svojo pot.

Če ima Daniel Gilbert prav, potem se vi motite. Torej, če ima Daniel Gilbert prav, potem zmotno verjamete, da vas bo novi avtomobil lahko osrečil. Zmotno verjamete, da vas bo nova kuhinja osrečila za dlje časa. Zmotno mislite, da boste bolj nesrečni z enim večjim problemom (zlomljeno zapestje, zlomljeno srce) kot pa z manjšim, a dolgotrajnejšim (trdo koleno, stresen zakon).

Zmotno si predpostavljate, da bo ena napaka v službi za vas pogubna. Zmotno pričakujete, da vas bo smrt v družini žalostila leta in leta, za vedno in vselej. Zmotno celo računate, da bo »cheeseburger«, ki ste ga naročili v restavraciji – ta teden, naslednji teden, čez eno leto, saj sploh ni važno kdaj – zagotovo tisto pravo za vaš apetit. To pa zato, ker se, ko predvidevate kako se boste počutili v prihodnosti, po vsej verjetnosti motite.

Dobre stvari v življenju ne ustvarjajo sreče. Dobre stvari v življenju izvirajo iz sreče.

Če želite biti srečni, potem bodite srečni. Prav tako preprosto je to. Nobene potrebe ni čakati na to, da bomo prej kaj dosegli. Če vedno znova postavljamo pogoje sreči, potem si bomo sami preprečili, da bi jo resnično lahko užili.

Zato – bodite srečni zdaj, prav ta trenutek. Bodite srečni brez posebnega razloga in ugotovili boste, da ste naenkrat veliko bolj učinkoviti, veliko bolj produktivni, bolj kreativni in veliko bolj izpolnjeni.

Naučite se ljubiti izzive in vaše življenje bo izpolnjeno z dosežki. Naučite se ljubiti trud in vaše veščine bodo vsak dan močnejše in vrednejše.

Naučite se ljubiti svoj prispevek življenju in za vas se bodo odprla vrata prav povsod, kamor boste šli. Naučite se ljubiti brezpogojnega dajanja in prejeli boste večje izpolnitve, kot si sploh lahko predstavljate.

Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

Noben medosebni odnos ni popoln: so dnevi, polni ujemanja in smeha, in dnevi, polni prepiranja in solz. Kadar je drugih več, veliko več kot prvih, je lahko vzrok čustvena zloraba: negativno ravnanje ljudi, ki naj bi nas imeli radi, ki ima lahko globoke ter nepopravljive posledice.

RAZUMEVANJE NASILNEGA ODNOSA
Tega, da bomo pristali v (čustveno) nasilnem odnosu, praviloma ne moremo ne vedeti ne načrtovati. In vendar se nam to lahko zgodi. Predvsem ljudje, ki so bili v otroštvu žrtve zlorabe, se kot odrasle osebe pogosto znajdejo v podobnem položaju.

Vprašanja imajo močan učinek na naše razmišljanje in tu je vprašanje, ki lahko močno izboljša našo perspektivo. Kaj je v tem dobrega?

Ko vidimo kakšno novico v medijih, slišimo, kaj se je zgodilo prijatelju ali naletimo na izziv v svojem življenju, se vprašajmo. Kaj je v tem dobrega?

Naj nam to vprašanje preide v navado in na ta način bomo trenirali svoj um, da bo vedno poiskal odgovor. Čez nekaj časa bomo, brez da bi sploh postavili vprašanje, takoj videli pozitiven aspekt vsake situacije, ki nam bo prišla na pot.

Že nekaj časa me spremlja misel Henry-a Forda: Tisti, ki verjamejo, da lahko nekaj storijo in tisti, ki verjamejo, da ne morejo – oboji imajo prav. V meni poraja rahle dvome:  Ali so res moji uspehi odvisni samo od mene? Imajo moja prepričanja res tako velik vpliv? Kaj pa okoliščine, ljudje okoli mene? Kopica vprašanj, ki me je vzpodbudila, da sem se malo bolj poglobila v vprašanje samopodobe.

Kaj je samopodoba in zakaj je tako pomembna?
Samopodoba je predstava, ki jo imamo o sebi. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, svojih sposobnostih, lastnostih, o svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih … Je vzorec, ki določa, kako se vedemo, s kom se srečujemo, kaj poskušamo, čemu se izogibamo.

Branje je potreba in dejanje ljubezni do pozitivne besede, ki nas s svojim šarmom pritegne in osvoji. Lahko bi rekli, da je beseda močan klic, razkošje in bogastvo za zadovoljitev plemenite radovednosti duha.

Vzbuja napetost in pomnoži našo pozornost do neizmernega bogastva pomenov, ki so lahko izražena in opisana z besedo, ki govori o življenju. Sproži vzlet domišljije, občutenje prelivanja in pretakanja vrednot znotraj nas. Proces je podoben dihanju celice znotraj telesa, ki omogoča, da smo.

Pogosto se zdi, da čas beži. Počutimo se, kot da ga ne moremo dohiteti. Živimo v svetu, ki se vrti vedno hitreje. Ampak to je le iluzija. Ni čas tisti, ki se je spremenil, spremenili smo se mi.

Torej, kaj lahko storimo?

Osredotočite se na širjenje

Če namenjamo pozornost izključno delu, so prikrajšane naše družine, trpijo odnosi in škodujemo zdravju. Če želimo najti čas za področja, ki jih prepogosto zanemarjamo, je potrebno izpeljati tri dejanja – “um-čas”, “razporeditev časa”, “dejanjska izvršitev.” Dobra namera je nekoristna, če je ne udejanjimo. Mogoče si boste mogli odkratiti čas, da bi lahko preživeli čas z družino ali se ukvarjali s seboj. Postaviti morate prioritete. 

Res je, da na hčerke biološko pogojeno močno vplivajo matere, saj se hčerke zaradi skupne ženske narave počutijo bliže mamam, čeprav si niso nujno podobne. A tudi oče je tisti, ki v življenju svoje potomke pusti poseben pečat. Ker je primaren moški vzornik, s katerim se srečajo, je oče za mnoga dekleta in kasneje ženske moška podoba, po kateri primerjajo vse druge predstavnike nasprotnega spola.

Glavno poslanstvo, ki si ga pripiše večina očetov, je, da ščitijo svoje hčerke pred vsem, kar bi jih lahko prizadelo. Ko so še majhne, tudi hčerke v očetu vidijo ščit in nekoga, na katerega se lahko zanesejo. Očetje do hčerk običajno pokažejo več nežnosti kot do sinov, ki jih običajno skušajo vzgojiti po moško. In čeprav s svojimi moškimi potomci krepijo odnos prek športnih aktivnosti in drugih skupnih interesov, so hčerke še vedno punčice njihovih očes in jim to vračajo z občudovanjem in idealiziranjem.

Odločitve, ki jih vsakodnevno sprejemamo, imajo prodoren vpliv na življenje. Vsaka misel, beseda in vsako dejanje učinkujejo na ustvarjalnost.

Kako se izogniti zapravljanju časa

Ko krožimo okoli problema kot mačka okoli vrele kaše, poslovno ali osebno, zapravljamo čas. Čas tratimo z nepotrebnim bojem. Naše misli so zamegljene. Energija zastane. Smo manj učinkoviti, v vseh pogledih.

Karen Bishop: KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM - 28. oktober 2007

POGREZNJENOST V TEMO IN POŽARI V KALIFORNIJI
V zadnjem času nas obkroža močna temačnost, ki je imela največjo intenziteto v nedeljo, 28. oktobra. Za to obstaja dober razlog, ki ga bom razložila kasneje. Za tiste, ki ste občutljivejši in povezani s stvarstvom bolj kot ostali, je ta vožnja lahko zelo neprijetna.

Lahko čutite, kot da je povsod sama temačnost, ki ji ne morete ubežati. Nikjer ni najti niti migljanja svetlobe. Kamorkoli se obrnemo, zgleda kot da je temačnost tudi tam. V ZDA, bo 31.10. t.i. noč čarovnic, tako te temačne teme, zlo in ostalo samo še dodajajo svoje v ta lonec.

Oktober 15, 2007
Sporočilo arhangela Rafaela za Novembersko številko Cosmic Lighthouse
Prenešeno skozi Jeane R. Pothier

JAZ SEM Rafael, angel zdravljenja in transformacije, v veselje mi je, da sem tukaj s teboj, na ta način, ko delimo naše energije in si jemljemo čas za zdravljenje in transformacijo na nov način.
Danes je postavljeno vprašanje, kaj je namen naših strahov. Kaj se lahko naučimo iz njih?

Veliko je bilo napisanega in kanaliziranega o strahovih. Okrog strahu in vzroka strahu je prisotno veliko sistemov prepričanj. Ta dan začenjam tako, da ti povem, da je strah, karkoli izbereš, da je. Začuti energijo tega, saj je pomembno, da razumeš tvoj del tega, kaj bi strah lahko zate bil.

Nihče ni razmišljal, da se bomo morali soočati s podnebnimi spremembami ali genetskim inženiringom. Vsekakor si tega nihče ni želel. Živeli smo in še vedno živimo razsipno, ampak bolje nismo vedeli. Seveda zveni to poenostavljeno. In seveda nismo bili popolnoma nevedni. Vsaj nekdo je moral imeti pregled nad stvarmi, meni glavni avtor dokumentarnega filma »What a way to go; Life at the End of Empire«.

Sedaj smo prišli do razpotja. Bomo šli po starih poteh in ostali na dosedanji stopnji razvoja? Ali pa bomo ubrali novo pot in se povzpeli na vrh, odkoder bomo imeli pregled?
Trenutno živimo v »demokraciji« brez resničnih informacij, ki jih praviloma tudi ne zahtevamo oziroma »zvemo« za njih, ko je že »prepozno«.