Praznik zahvale so poznala že primitivna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedeljska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila odrešenjski pomen. Letošnja zahvalna nedelja se je obhajala 5.novembra.
Hvaležnosti pa se zaveda tudi vsak posameznik, ne glede na to kakšno življenje živi in ne glede na to, katere materialne ter duhovne dobrine so ponujene vsakemu izmed nas.
Nevtralna beseda »HVALA« je enolično razumljena v vseh jezikih tega sveta, pa najsi bo uporabljena v poslovnem ali pa zasebnem, morda tudi družabnem življenju. Ljudje se pogosto premalo zavedamo kako močna je sama po sebi, pa čeprav se sestoji zgolj iz petih črk. Sleherni dan zaključimo, ko spustimo veke na oči in se preko noči prepustimo novemu dnevu in morda se za koga izmed vas ravno tedaj ponudi priložnost, da pomislite za kaj vse smo lahko hvaležni.
Človeška čutila – Ko vsi naši zaznavni organi delujejo brezhibno, skorajda ne pomislimo, kakšen blagoslov je videti prelivajoče se barve sončnega zahoda, slišati ubrano melodijo jutranjih ptic, vonjati opojne arome španskega bezga in med prsti občutiti vodne kapljice, kako blagodejno in prijetno spolzijo z dlani. Bodimo hvaležni, da imamo možnost zaznavati svet okrog sebe, saj je širom planeta ogromno ljudi, katerim to pač ni dano.
Družina in prijatelji – Spodbudne besede v napornih trenutkih, nasmeh domačih, ko po težkem dnevu prestopimo hišni prag in sproščeni večeri s prijatelji, ko odvržemo obremenjujoče skrbi in se prepustimo. Drobne stvari naših najbližjih lahko včasih prinesejo večje zadovoljstvo in notranjo toplino, kot pa se morda zdi na prvi pogled, zato bodimo hvaležni tudi za medsebojne odnose in poskrbimo da bodo družinske in prijateljske vezi karseda močne, obenem pa se trudimo tudi vzpostaviti nova poznanstva, ki lahko nam in drugim prinesejo marsikaj pozitivnega
Materialna preskrbljenost se odraža preko hrane in pijače, katero imamo možnost zaužiti pa tudi strehe nad glavo, da lahko mirne duše prespimo noči. Če samo pomislimo, kolikšen delež svetovnega prebivalstva dnevno umira zaradi podhranjenosti in koliko je brezdomcev, ki nimajo kam iti…potem smo še posebej lahko hvaležni da živimo po življenjskem standardu, ki nam omogoča najosnovnejše dobrine za preživetje.
Duhovna preskrbljenost ali če se izrazim s frazo »hrana za dušo« pa je toliko pomembnejša zaradi nas samih, našega značaja, naših potreb po zadoščenju in (ne)uresničenih želja. Za nekoga je hrana za dušo pogled na mlade mucke, ki se v otroški razigranosti veselo prekopicajo med travnatimi bilkami, spet drugi se lahko najdejo v višji sili nad nami, ki ponuja tisoč in eno snov za razmislek o našem obstoju, sedanjem življenju in njegovem nadaljevanju. Duhovno nas lahko obogatijo tudi raznolike dejavnosti, morda so to ročna dela, sodelovanje v plesni ali pevski skupini….skratka, vsak človek ve sam zase najbolje, kaj ga izpolnjuje in daje občutek radosti.
Nesmiselno bi bilo še naštevati za kaj vse je lahko sodoben človek hvaležen, kajti vsak posameznik najbolj ve, kaj je tisto, kar resnično zasluži iskreno hvalo. In naj zaključim z mislijo, ki ne zahteva podnapisov in dodatnih razlaga, toda odlično prikaže skrivnostno moč hvaležnosti.
Pogosto najrevnejšim ljudem ne moreš
povsem olajšati njihovih težav,
toda že s tem, da si ob njih,
jim vse, kar lahko storiš zanje,
veliko pomeni.
(neznani avtor)
Praznik zahvale so poznala že primitivna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedeljska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila odrešenjski pomen. Letošnja zahvalna nedelja se je obhajala 5.novembra.
