Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080221211130321

Kako odpraviti fobijo? sobota, 23. februar 2008 @ 05:01 CET Uporabnik: Pozitivke Enostavno vprašanje. Je tudi odgovor takšen? Pred tem naredimo nekaj korakov nazaj na začetek življenja. Pogled povsem poenostavimo, da bo slika bolj enostavna, jasna in kratka. Zagledali bomo majhnega fantka, morda v vrtcu ali drugje, morda kje na obisku. In tu so še drugi otroci. Igrajo se. Skrivalnice. Pa se ta fantek skrije v omaro ali drug skrit, temen prostor. Tam je, sam. Skrit. Pa se zaskočijo vrata in jih ne more odpreti. To mlado bitje zgrabi panika. Kliče, ne more ven in nihče ga ne sliši. To je morda prvi takšen dogodek. S ponavljanjem tega občutenja bo to mlado bitje kasneje, ko bo morda že pozabilo na to, pridobilo klavstrofobijo. Prvo takšno izkustvo bo, tako kot vse, kar vidimo, slišimo, okusimo, vonjamo večno zapisano v podzavesti. Naslednje izkušnje, doživljanja bodo ojačevala to doživljanje ... Fobija  je nelogičen strah, ko je bojazen izzvana samo ali predvsem v določenih okoliščinah, ki na splošno niso nevarne, kot je na primer mali /žepne velikosti/ kuža, ki ga soseda prinese v našo bližino. Strah in vsi spremljajoči občutki, ki jih sproži naša podzavest, kot so razbijanje srca ali občutje omedlevanja, in je pogosto povezana še z bojaznijo pred smrtjo, izgubo kontrole ali pred norostjo, niso logični. So močno pretirani glede na okoliščine. Že ob pričakovanju približevanja takšne situacije se navadno sproži prezgodnja bojazen. Če se situaciji ne moremo ali mislimo, da se ne moremo izogniti, pride do panike. S ponavljanjem takšnih doživljanj je odziv vedno hujši in sčasoma pride v takšnih okoliščinah, ko ni videti izhoda, tudi do izgube zavesti. Fobij je veliko in se vežejo na, za človeka, ki ne pozna tega, prav neverjetne predmete ali okoliščine. Poglejmo nekaj primerov: aglofobija - strah pred bolečino agorafobija - strah pred odprtim prostorom akrofobija - strah pred višino amaksofobija - strah pred vožnjo androfobija - strah pred moškimi antropofobija - strah pred ljudmi apeirofobija - strah pred neskončnostjo arahnofobija - strah pred pajki astrafobija - strah pred grmenjem, strelami aurofobija - strah pred zlatom brontofobija- strah pred neurjem demonofobija - strah pred demoni dendrofobija - strah pred drevesi dromofobija - strah pred prečkanjem ceste elekrofobija - strah pred elektriko emetofobija - strah pred bruhanjem entomofobija - strah pred insekti fazmofobija - strah pred duhovi felinefobija - strah pred mačkami filofobija - strah pred zaljubljenostjo fizofobija - strah pred fizičnim naporom fobofobija - strah pred strahom genofobija - strah pred seksom gimnotofobija - strah pred goloto ginofobija - strah pred ženskami Logičen je na primer strah pred nevarnostjo, ko se na primer približano robu prepada ali kletki tigra. Kadar se strah veže na objekt, ki sam po sebi ne predstavlja nevarnosti, za katerega posameznik ve, da omenjeni objekt ni izvor strahu, kljub temu pa nastane občutek strahu, gre za fobijo. Kljub temu, da se ve, da je ta strah neracionalen, se takšna oseba vedno izogiba situaciji, ki bi lahko pripeljala v ta pretiran strah. Ugotovimo lahko, da se občutek tega pretiranega strahu in vseh spremljajočih pojavov, z vsakim doživljanjem ojačuje. Vzrok temu je dogodek, največkrat v ranem otroštvu (sproži se lahko tudi kasneje ob čem hudem, kot je na primer prometna nesreča), ki je z današnjega pogleda skoraj neverjetno. In zdaj k odgovoru: odprava fobij je dokaj enostavna. Odpravi se tako, da v podzavesti spremenimo POMEN PRVEGA dogodka, ki je sprožil to verigo ojačevanja takšnih doživljanj in vse, z njim povezane. Povedano zelo enostavno: iz slona naredimo muho. Vse o tem prikažemo na predstavitvah hipnoze in hipnoterapije, ki so običajno vsako sredo ob 18. uri v Ljubljani na Valjhunovi 11 (zraven Festivalne dvorane). Informacije: Mednarodna akademija duhovnih znanosti, po telefonu: T: 01 43 45 660 ali 031 808 837, po e-pošti: info@adz.si ali osebno na naslovu Ljubljana, Valjhunova 11. Več tudi na www.adz.si Avtor: mag. Uroš Plantan Komentarji (0) www.pozitivke.net