Človek je posoda, celica Boga, Univerzuma. Šele zavest enosti z neskončnim popolnim Bitjem, katerega del smo da odrešitev. Nasprotje od enosti je enačenje s svojo individualnostjo, egom, navezanost na svojo začasnost in relativnost. Bodimo torej nenavezani na svoj ego. Bodimo opazovalec namesto udeleženec v drami svojega življenja.

To je eden od načinov osvobajanja od trpljenja, ki ga doživljamo zaradi kaosa. Kaos pa je vmesno stanje, oziroma posledica razlike med Božjim načrtom popolnosti, lepote in dobrote, ter človekovo realizacijo tega načrta. Udejanjanje Načrta pri človeku poteka na osnovi njegove proste izbire, ker ima dano svobodno voljo. Dobrota človeka pa je odraz pravilnega izbora njegove svobodne volje.

Da bi človek pravilno ravnal in, da bi mu bilo dobro se mora držati naravnih zakonov. Stalno kršenje in razvoj v napačni smeri lahko pripelje do nepopravljivega stanja, ki vodi v samouničenje. Odločamo se in izbiramo, kot opazovalec na osnovi znanja in svoje duhovne razvitosti. Enost z Bogom in nenavezanost na svoj ego sta v tesni zvezi z mentaliteto nesmrtnosti. Za svojo nesmrtnost moramo izničiti sebe v svoji zavesti. To pomeni, da začasno vlogo nadomestimo z absolutnim obstajanjem v svoji zavesti. In kot igralec moramo biti sposobni pravilno in dobro odigrati svojo vlogo. Slabi igralci istovetijo sebe z vlogo, niso sposobni slediti scenariju in namesto lepote ustvarijo kaos. Človekov namen je manifestacija Božje slave in dobrote. Bog je večen, neskončen, popoln. Na to smo pozabili in v svoji neprosvetljeni, egoistični, smrtni zavesti ustvarjamo vse večje neravnovesje ter kaos in s tem nestabilnost tako na mikrokozmičnem, kot na makrokozmičnem planu. Projekt skuša ta neravnovesja zmanjšati in popraviti, vspostaviti mir, ravnovesje, stabilnost, harmonijo, transformirati, osvoboditi egoistično animalno zavest človeštva, očistiti smeti, strupe in ozdraviti um.

Posamezen človek, kot Božja celica ni sam sebi namen in tudi ne more biti samozadosten. Nastopa v procesu evolucije materije… Blaženost prav v tem fizičnem svetu je eden od ciljev vspostavitve Božjega kraljestva na Zemlji, toda ne v okoliščinah individualistične, ego zavesti podrejene trpljenju in nezavednemu nagonu smrti. Potrebno je preoblikovanje umov in zavesti. Vse dobre ideje, misli itd. na negativni podlagi nagona smrti so zaman in to esenski mojstri dobro vedo.

Za boljšo razjasnitev koncepta nesmrtnosti še nekaj vprašanj z odgovori, s čimer želimo tudi logično argumentirati Projekt in ovreči pomisleke ter dvome, ki se pojavljajo pri ljudeh.

Zakaj sploh nesmrtnost in zakaj se ego bori proti njej in kako se lahko upremo egu?
Človekov duhovni razvoj gre od individualistične egoistične animalne zavesti v smeri stapljanja z Absolutom, katerega delček smo. Dviga se torej v smeri zavesti enosti. Nižja ego stanja zavesti prinašajo trpljenje, odvisnosti, temo v umu, višja zavest prinaša osvobajanje in končno stanje razvoja je blaženost v Enosti. Na tej poti delujemo skozi ego, oziroma skozi njemu dano svobodno voljo. Ob postopnem razvoju začenjamo spoznavati skrite in globje zakone Univerzuma in se poskušamo uskladiti z njimi, da bi zmanjšali kaos v svojem življenju in da bi se izognili slabim prihodnjim posledicam. Nekatere posledice preteklih pozabljenih akcij, oziroma vnosov imamo zabeležene v podzavesti, kot negativna prepričanja, ali afirmacije. In te ovirajo razvoj, preprečujejo srečo, zdravje in uspeh. Te negativnosti bomo v veliki meri odpravljali s spiritualnim čiščenjem.

Kaj pa ego in smrtni nagon, oziroma prepričanje, da so bolezen, staranje in umiranje neizogibni? Čuvar tega koncepta je naš ego iz preprostega razloga, ker razvoj zavesti v smeri enosti z Bogom pomeni izgubljanje statusa ki ga ima ego v življenju. V zavesti enosti ni prostora za individualno ego zavest. Torej mora ego oditi, to pomeni njegova smrt. To je razlog da ego nasprotuje nesmrtnosti.

Sedež samomorilnega smrtnega nagona je v podzavesti in naš individualistični koncept ega se upira konceptu nesmrtnosti z vsemi možnimi načini in prevarami. Pri tem je ego, če gre za našo običajno zavest praviloma zmagovalec in nas uspe prepričati, da je nesmrtnost slaba in nesmiselna, ali (in) pa da ni mogoča. Ego torej zmaguje v naši običajni zavesti. Nima pa moči, če smo v stanju svobodnega, tihega in nepristranskega opazovalca. V taki zavesti se manifestira naš višji Jaz, ki je lahko kos našemu egu. Obstajajo preprosti in učinkoviti treningi za razvoj te zavesti. Tu se šele začne prava bitka za resnico in resnica je vedno končna zmagovalka. Tako bodi.

Kakšno vlogo ima podaljševanje življenja in nesmrtnost v Projektu? Spet zelo preprosto razložljivo. V nekem živjenju smo lahko dosegli že določen napredek in duhovni razvoj. Po fizični smrti in ponovnem rojstvu se zbriše zavesten spomin na pretekle izkušnje in začnemo znova. Pri tem delujemo po principu svobodne izbire (ega), kar pomeni, da naše ravnanje ne bo nujno usklajeno z Načrtom za naše tokratno življenje in utegnemo celo duhovno nazadovati, ter vnesti nove karmične (vzročno-posledične) obremenitve v naše trenutno in naslednja življenja. Tako seveda zavlačujemo razvoj v smeri enosti in s tem podaljšujemo obstoj ega.

Rečeno je bilo, da je ego velik mojster prevar in storil bo vse, da se nesmrtna mentaliteta ne uveljavi v naši zavesti. Kajti iz prej povedanega je razvidno, da gre nesmrtna mentaliteta v prid našemu stalnemu razvoju in duhovnemu vsponu, ni pa po godu individualističnemu konceptu ega. Sami smo odgovorni za to kateremu konceptu bomo zaupali, v kaj bomo verjeli, oziroma verovali. Zakaj tvegati nazadovanje, če smo že v vsponu? Navzdol pomeni ponovno učenje na napakah, trpljenje, nesvobodo, slabo karmo in podobno, kar gre v korak z nižjimi stanji zavesti. Razlog je želja, da obdržimo svoj ego. Bojimo se poti proti Enosti! In vendar je Enost stanje blaženosti.

Zakaj je duhovna hiearhija za frontalno vsebino Projekta »Živim in ne želim umreti« izbrala ravno nesmrtnost? Vsa dosedanja newage filozofiranja o dvigu zavesti, ali celo vnebovzetju človeštva so bila po učinkih sodeč očitno salonska duhovna leporečja, ne pa konkretna akcija.
Dokler imamo mi, vi in pretežna večina prebivalcev Zemlje prikrit v podzavesti nagon smrti bomo težili k boleznim, nesrečam in umiranju, na družbenem – globalnem planu pa k vojnam in naravnim nesrečam. Učinek združene mase človeških umov namreč ni samo na polju zavestnega uma, ampak tudi podzavestnega – nezavednega uma z vsemi njegovimi uničevalnimi nagoni. Razumemo in vidimo, da so neravnovesja civilizacije, krivice, izkoriščanja in uničevanje Zemlje pripeljali do roba katastrofe, ki je čisto realna grožnja obstoju človeštva na Zemlji.

Ne razumemo, ali pa pozabljamo, da so + in – vedno v ravnovesju. Zato je tej naši civilizaciji, ki bo morala iti skozi čiščenje in uničenja bila dana možnost omiljenja posledic, oziroma rešitve, kar je vsebovano v Projektu nesmrtnosti. S tem, ko mirno sprejemamo svoj osebni samouničevalni nagon pa se podpišemo tudi pod uničenje civilizacije, planeta, ter smrt svojih bližnjih in dragih. Edina alternativa je dvig zavesti s spremembo prepričanj. Naš nagon smrti deluje nezavedno tako, da želimo smrt sebi, svojim bližnjim in vsem, tudi najdražjim. Ko pa ključni besedi »fizična nesmrtnost« postaneta popularni in sestavni del kulture lahko preprečimo vojno. Nesmrtnost je šele začetek učenja, ne konec !

Zakaj potrebujemo zaupanje v ponujene rešitve projekta ?
Za ilustracijo o absurdnosti, ter pogubnosti ega in njegovih stališč razmislimo sledeče. Nekdo poreče, da ne verjame v nesmrtnost in ne vidi smisla v tem, čeprav je Bog večen in tudi človeški nesmrtniki obstajajo. Po zakonu metafizike se nam udejani tisto v kar verjamemo. V pokazanem primeru si človek sam s svojim egom blokira možnost nesmrtnosti ne da bi sploh preveril možnost in koristnost, ter smiselnost ponudbe. Na ta način si vsi, ki bi radi »dokaze« za možnost in smiselnost nesmrtnosti sami blokirajo v naprej to opcijo. Po drugi strani pa nejeverne Tomaže ne zanimajo matematično – statistični dokazi o tem, da brez inteligentnega načrta ne bi bil možen pojav manifestirane inteligence, kot jo premore človek in nasploh vsa Narava s svojimi zakoni. Z drugimi besedami banalno rečeno statistika dokazuje obstoj Boga.

Primer kaže negativnost ego stališč tudi v pogledu zaupanja, oziroma nejevere in odprtosti oziroma omejenosti (mentalne zaplankanosti). Torej verjeti, zaupati, biti odprt za nova izkustva je ključ rešitve in tudi zelo pomemben duhovni razvojni imperativ, brez tega stagniramo. To so osnovni postulati duhovnosti, ki jih naš opisani primer mirno zanemarja, ker popušča sleparijam svojega ega. Zakaj tako stališče ega smo pokazali v predhodnih odgovorih.

Niso potrebni znanstveni izumi za nesmrtnost, ta je že v nas. Ampak potrebujemo smerokaze, zaupanje in znanje, da bi manifestirali te potenciale. Ključ do tega je v spremembi naših umov. Nagon smrti je največji sovražnik in nasprotnik dviga zavesti posameznika in celega planeta! Znebiti se moramo smrtnega nagona.

Kakšno je pozitivno razmišljanje?
Premagovanje in obvladovanje ovir, težav. Te so v glavnem v našem umu manj pa v resnici. Včasih se nam zdi življenje pretežko, mislimo, da ne bomo zmogli in bi najraje kar odšli. To je podobno vožnji z avtom, ko opazimo nevarno oviro na cesti. V kolikor buljimo hipnotizirano v oviro se bomo zanesljivo zaleteli. Ne smemo se v umu vezati na težavo, negativnost na poti. Namesto tega poglejmo stran mimo ovire, poiščimo pot rešitve, dopustimo to možnost in ji dajmo čas, ter priliko. Um usmerimo na pozitivne možnosti tudi, če jih trenutno še ne vidimo. Nima smisla prenagljeno ukrepati s stranpotmi. Ovire moramo opaziti, jih ozavestiti potem pa se ne več okvarjati z njimi, predvsem pa se ne ukvarjati z namišljenimi ovirami dokler se dejansko ne pojavijo pred nami. Sicer nas to lahko odvrne od poti, blokira umsko, ter energijsko, onemogoči naše normalno funkcioniranje, šofiranje našega življenja. Sicer pa velja, da nikoli ni tako, da ne bi bilo nekako, če sprejmemo stvari take, kot so. + in – so v ravnovesju in, če se ena pot zapre se odpre druga. Velja se tudi izogibati nestrpnosti, ker to lahko vodi v brezup.

Zakaj spiritualno čiščenje in kakšno vlogo ima v projektu ?
To spada med osnovne in najpomembnejše teme Projekta. Predstavlja bistven temelj udejanjanja ciljev Projekta, zato je argumentiranju spiritualnega čiščenja namenjeno samostojno poglavje v nadaljevanju, kjer uporabimo analogije iz vsakdanjega življenja. Najnaprednejše teorije o staranju pravijo, da se celice ne starajo zaradi pretečenega časa, ampak zaradi nakopičenega onesnaženja, zaradi česar celica na koncu tudi umre. Življenje jo zapusti, ker v njej nima več pogojev za obstoj.


POJASNILA O SPIRITUALNEM ČIŠČENJU IN DRUGIH VIDIKIH PROJEKTA

Cilji in tehnike, ki so predmet prizadevanj Projekta »Jaz sem živ in ne želim umreti« so morda nekoliko nejasni. Delno se najde odgovore v analogijah z vsakdanjim življenjem. Analogije pa so tudi popolnoma v skladu z načelom Hermesa Trismegistosa (Hermetizem), ki pravi, da je zgoraj enako, kakor spodaj. Za razumevanje projekta pa bomo dodali še analogijo med mikrokozmosom (človek) in makrokozmosom (vesolje, svet). Ogenj, voda, zemlja tu niso zajeti, ampak samo zrak, ker se nanaša na čiščenje z zavestnim energijskim dihanjem in na amepši. To pa je med drugim tudi ena od bistvenih vsebin naših seminarjev in delavnic. Za ostale elemente je možno najti podobne analogije in argumente glede čiščenja

Telo in um sta človekova skrb in zadolžitev, inteligenco, energijo, življenje pa mu daje Narava, ali Bog. Da bi dobili in dobro izkoristili te darove je treba dobro in pravilno skrbeti za um in telo. Um in telo morata biti čista, urejena, sveža, uravnovešena. Ravnovesje je zdravje.
Vsako umsko, ali telesno delo troši energijo, povzroča neravnovesja in napetosti, ter ustvarja odpadke, smeti, strupe. Zato je potrebno čiščenje in obnavljanje.

Napake in zmanjšanje sposobnosti uma in telesa se pojavljajo zaradi utrujenosti (izrabljena, ali zavrta energija), zaradi neravnovesij (preveč ali premalo hrane/vode/zraka, počitka/dela, napetost/sproščenost, mraz/vročina), in še zlasti zaradi smeti, ter nečistoč v umu in telesu.
Energijo obnovimo s hrano, počitkom, vitamini, dihanjem, sprostitvijo, telesnim gibanjem. Neravnovesja, poškodbe in bolezni preprečimo z zmernostjo in z izogibanjem pretiravanjem. Torej rabimo znanje in disciplino za pravilen način življenja.

Smeti in nečistoče je treba sproti čistiti in odstranjevati tako iz telesa, kot iz uma, pa tudi preprečevati prekomerno nastajanje novih smeti. Vsako nekontrolirano in nezavedno razmišljanje, preskakovanje pozornosti na preteklost, prihodnost, na stvari, ki se ne tičejo tistega, kar delaš trenutno ustvarja smeti v umu, ki se kopičijo in slabijo ter motijo dobro in pravilno delovanje uma. Zato naj bo um čimbolj prazen, miren, z drugimi besedami svež. Negativne misli, čustva zastrupljajo um, to ga resno moti, ogroža, podobno, kot strupi ogrožajo telo.

Smeti je treba počistiti, odstraniti, predelati, ker sicer sploh ne bi več mogli normalno živeti, delati, se učiti, ustvarjati. Počitek in odstranjevanje izrabljenih snovi, ter nadomestilo s svežimi snovmi rabijo možgani, rabi telo pa tudi naš um, ki dejansko upravlja z možgani. To je nevidno energijsko telo, ki ga ne smemo zasmetiti, da bo pravilno funkcioniralo. Podzavest je tudi svojstven smetnjak, ki ga moramo prazniti in čistiti.

Smeti povzročajo tudi napake! Posledice neodstranjenih smeti lahko pokažemo na primeru predala, kjer hranimo kuverto z dokumenti in denarjem. V predal pa tlačimo in tam puščamo tudi razne stare račune, odrezke, obvestila. Sčasoma se v predalu tako nabere kup smeti, ki nam zelo otežuje iskanje važnih in koristnih stvari v tem predalu. Lahko se nam celo zgodi, da izgubimo in zavržemo denar in važne dokumente. Moramo vložiti trud in voljo, da predal prebrskamo in se odločimo kaj ne rabimo več, ter to odstranimo. Podobno se moramo odreči nepotrebnim in škodljivim mislim, čustvom, navezanostim ki nas ovirajo in mučijo. Sprejeti moramo odločitve, da starih vzorcev ne rabimo več in jih zavreči. To včasih nočemo storiti.

Zmernost je srednja pot, ravnovesje in nasprotje od skrajnosti, napetosti, škodljivosti. Srednja pot daje stabilnost ter harmonijo uma in telesa, upočasnuje staranje.
Napetosti in obremenitve, če jih ne sprostimo po prenehanju vzroka blokirajo pretok energije, misli, čustev, hranljivih snovi, zmanjšujejo učinek uma in telesa. Zato živimo čimbolj sproščeno in se po možnosti sproti sproščajmo, da ohranjamo svežino in dobro umsko, ter fizično (telesno) kondicijo. Struna, ki je preveč, ali premalo napeta ne zveni, lahko pa tudi poči. Energija je vibracija in če ni vibracije ni energije. Preko vibracij se pretakajo energije iz ene oblike v drugo, oziroma pretvarjajo iz ene vrste v drugo Podobno je tudi s stroji. Če jih preobremeniš se pokvarijo in tudi prej se iztrošijo. Telo in um sta tudi neke vrste stroja. Velja biti zmeren, da ne pademo iz ravnovesja in stabilnosti in, da upočasnimo staranje.

Smeti in strupi v umu ter pomanjkanje energije lahko povzročijo tudi izgubo samozaupanja, pojav negativne samopodobe, strah, tesnobo, potrtost kar nas spet resno onemogoča v življenju in še zmanjša voljo in življensko energijo. Telesno energijo obnovimo s hrano, gibanjem, sproščanjem in počitkom, umsko energijo in samozavest pa zlasti z dihalnimi vajami preporajanja (amepši). Tudi spanje in pravilne vaje uma in telesa obnavljajo energijo.
Slovensko društvo za psihične raziskave