Naši možgani so ves čas bombardirani z veliko količino informaciji iz telesa in njegovega okolja. Da bi jih lahko procesirali, obstaja "ranžirni" sistem (retikularna formacija z amigdalama), ki se "odloča", kam bo konkretno informacijo poslala. V primeru, ko nam mačka skoči pred avto, se ta sistem odloči, da, preden bo obvestil zavest, naredi vse potrebno , da zavremo.
Zgodijo se kompleksni nevrofiziološki procesi, ki so v polnem teku, preden se zavemo situacije. Muca je že čez cesto, ko nas šele pošteno postane strah. Tu so še informacije, ki našo zavest sploh ne zanimajo, npr, katere in koliko prebavnih sokov potrebujemo za presnovo današnjega kosila, zato se te informacije procesirajo "brez nas", razen, če se nismo prenažrli in nam je slabo (alarm zavesti, naj pomaga).
Je pa veliko informacij, pri katerih se ta sistem odloči, da bo pritisnil SHRANI, ne , da bi prej določil datoteko. So nekje spravljene, ampak bog ve kje... Potem so tu še informacije, ki se jih sicer delno zavedamo, a jih "ne bi" obravnavali (ker so boleče) in tudi te izginejo v labirintih nezavednega. Veliko informacij bi potrebovali, a jih ta naš filter v svoji"modrosti" ne pošlje v zavedno.
Včasih tudi za to ne, ker ima prepoved, ki smo mu jo dali sami, ali pa npr naši starši in smo na njo pozabili. Npr, kot otrok smo bili malo bolj okrogli in štorasti, pa še mama je raje videla, če smo se lepo igrali s kockami v njenem vidnem polju...Informacija: "Poglej, kakšno krasno drevo, greva plezat!" ni imela šans, da bi prišla kam drugam kot v ...koš. In tako nam je danes popolnoma "jasno", da mi nismo za plezanje, tudi zaradi še malo več odvečnih kilogramov...
Ker hodimo skozi življenje le z 1/6 naših zavestnih možganov(in 5/6 nezavednih, ki nam mešajo štrene po neki lastni logiki), se naši omejujoči programi debelijo in utemeljujejo naša verovanja o nas in svetu.. Da so programi tako razdeljeni, so ugotovili, ko so ljudi priklopili na mašine za snemanje možganske aktivnosti in so jih vprašali, na kaj mislijo.
Ženske so poročale o treh vsebinah,moški pa o...eni. Znanstveniki so to povezali z različnimi socialnimi vlogami, ženske smo morale vedno skrbeti, za ognjišče, stare in bolne, otročiče, zraven smo nabirale zelišča, prijetno kramljale in si vzele še čas, da smo opevale naše heroje, ki so domov za rep privlekli mamuta.
Moški, pa so se v tem času koncentrirali le na smer leta kopja.Sedaj razumete, drage dame, da gre za nevrologijo in ne pomanjkanje ljubezni, ko naš dragi zarenči, da ga motimo, ko ga med iskanjem TV programov vprašamo, če bi pivo. Vrnimo se v vesolje naših možganov.Ti zapisi v njih so sestavljeni iz informacijske in čustvene komponente..
Izmerili so, da je 80% našega notranjega govora (ki je neprekinjeno na vzporednem kanalu) in izhaja iz nezavednega , negativno čustveno označen. Primarno so ti zapisi imeli nalogo, da nas opozarjajo na nevarnost, ampak je bil svet naših pradedkov mnogo preprostejši. Ti programi so danes zastareli, a nimamo boljših. Ali pač?!
Tukaj nastopi EFT, ampak ne še takoj, ker moram zadeve še malo pojasniti
Kar hočem danes povedati, je, da imajo vsi ti zapisi energetsko podlago. Ta deluje, tudi, če je zapis nekje izgubljen in se ga ne zavedamo. Tisti zapisi s pozitivno vibracijo nas energizirajo in omogočajo, da ljubimo to življenje, tisti z negativno, pa nam ga dobesedno odžirajo.
Novica dneva je, da EFT lahko uporabimo kot interni google, ki te zapise dvigne v zavest, tam pa jih pričakamo in transformiramo tako, da informacijska komponenta ostane nedotaknjena, čustveno pa spremenimo iz negativne v pozitivno. S tem, ko spremenimo energetsko vibracijo, se spremeni fiziologija (stresni hormon kortizol v sinapsah odstopi mesto hormonu sreče serotoninu).
S pomočjo funkcionalnega slikanja možganov pred , med in po EFTju pa so dokazali zadnjemu nejevernemu Tomažu, da ne gre le za subjektivno izboljšanje, ampak za objektivno spremembo v možganski aktivnosti. V branje priporočam genetsko kriminalko Dawsona Churcha The Genie in the Genes, ki na poljuden, znanstveno utemeljen način pokaže, kako lahko spreminjamo genom.
Tole pa vas je zbudilo, kaj ne?!. Ugotovili so, da , kljub kompleksnosti, genom ni dovolj velik za vse naše bitje in žitje. Obstaja , torej, faktor xy(in jaz vam takoj prišepnem , da je to energija), ki dirigira genomskemu orkestru tako, da so v danem trenutku, zaporedju, vzporedju, določeni deli aktivni, drugi pa v ozadju. Misel je pa energija, a ne? Če sedaj to misel (ključ) pošljemo z energetsko raketo ( sem najprej napisala vlak, ampak je prepočasen) pošljemo do teh zapisov...je vse mogoče!
Sabina Šilc, univ .dipl.psih. in druž. terapevtka
PS.
Tudi danes niste kaj dosti konkretnega izvedeli o EFTju, ;-) ,malo zato, da vas res naredim pozorne, malo pa zato, ker tako, znanstveno utemeljeno znanje, pomaga kasneje in pomeni razliko med mehaničnim EFTjem iz Priročnika (ki sicer deluje-omejeno) in poglobljenim, ki hitro in enostavno npr povzroči Enominutni čudež (to je tehnični termin za dogodek, ko v eni minuti pozdravimo npr fobijo, ki smo jo imeli 20 let)
Naši možgani so ves čas bombardirani z veliko količino informaciji iz telesa in njegovega okolja. Da bi jih lahko procesirali, obstaja "ranžirni" sistem (retikularna formacija z amigdalama), ki se "odloča", kam bo konkretno informacijo poslala. V primeru, ko nam mačka skoči pred avto, se ta sistem odloči, da, preden bo obvestil zavest, naredi vse potrebno , da zavremo.
