Že nekaj let spoznavam užitne divje rastline, ki so poleg dobro poznanega regrata primerne za prehrano. Družina in prijatelji so navdušeni nad divjo solato polno cvetov, ki jim jo pripravim. Večina teh rastlin sodi med zelišča. Divje rastline imajo nekajkrat več vitaminov in rudnin od konvencionalno pridelane zelenjave, predvsem kupljene, pridelane z umetnim gnojenjem, z uporabo pesticidov, gojene celo ob avtocestah in nato še kemično obdelane za podaljšanje obstojnosti v času prodaje.

Divjo solato nabiramo v naravi in ob tem uživamo. Bodimo pozorni, da travniki niso gnojeni ali nad njimi ni hiš z grenicami.

Pred kratkim je krožil poučen mail o razlikah med maslom in margarino. Razveseljivo je, da se ljudje vse bolj osveščajo. Kajti: margarina je plastika – v laboratoriju izdelan, popolnoma nenaraven maščobni zvarek, ki je za telo škodljiv in povzroča celo vrsto bolezni – med njimi rak, diabetes, srčnožilne bolezni, možganske bolezni – in pregodnjo smrt.

Ne samo, da je to skrajno škodljiv umeten izdelek in nikakor ne hrana, ampak je narejena tudi iz smrtonosnih industrijsko pridobljenih rastlinskih olj, ki povzročajo v telesu huda vnetja.

Sestavine:
1 kg hobotnice
700 g krompirja
100 ml olivnega olja
3 stroki česna
1 šopek peteršilja
1 žlica vegete

Priprava:
Hobotnico denite v lonec s slano vodo in jo kuhajte dokler se ne omehča. (Če se vam mudi v vodo dodajte sodo bikarbono, ki bo prihranila polovico časa kuhanja. Nekateri pa prisegajo na dodatke iz plutovine). Kuhano hobotnico narežite na koščke.

Krompir olupite in narežite na kocke ter ga skuhajte v vodi v kateri se je kuhala hobotnica. Dodajte mu vegeto in kuhajte dokler se ne omehča.  V visoki ponvici segrejte olje, dodajte grobo sesekljan česen in ga na hitro prepražite, nato vmešajte vanj hobotnico in ponovno prepražite.

Sestavine:
500 g belega fižola v pločevinki
5 večjih glavic rdeče čebule
olje
2 žlici mlete pekoče paprike
poper in sol
vegeta
2 lovorova lista
2 večji mesnati rdeči papriki

Priprava:
Pasulj je jed, ki jo pečete in pečete in dlje kot jo pečete boljša je zato čas priprave ni omejen temveč ga pecite čim dlje časa. Seveda pa je odličen tudi pogret naslednji dan ali dva. Če imate svoj fižol, ga namočite en dan prej preden ga daste kuhati.

Med kuhanjem suhega fižola zavrzite 3 vode v katerih se je kuhal in jih nadomestite s svežo vročo vodo. Ko je fižol kuhan ga odcedite in vodo shranite. Za uporabnike fižola iz pločevinke pa ga le precedite. Med kuhanjem fižola v večji ponvi popecite nasekljano čebulo, ko je skoraj gotova dodajte na trakove narezano rdečo papriko in do konca popecite.

Sestavine:
50 ml olivnega olja
100 g čebule
1 pekoča paprika
50 g dvojnega paradižnikovega koncentrata
1,6 l vode
začimbe
4 žlice ribje osnove v prahu (3x ribje kocke)
800 g kosov soma
pol limone
100 ml belega vina

Priprava:
Če v trgovini nimajo ribje osnove v prahu ali ribjih kock, potem vodo zamenjajte z ribjo osnovo, ki ste jo skuhali iz različnih rib in ribjih ostankov, jušne zelenjave in nato precedili. Na olju popecite sesekljano čebulo. Dodajte ji nasekljano pekočo papriko in ju popražite, nato v mešanico zakuhajte malo vode in kuhajte okoli 10 minut.

Spletni časnik Žurnal24 piše, da ima novi sadež videz jagode, a okus ni niti malo podoben jagodi. Vonj in okus ima po ananasu. V Veliki Britaniji je naprodaj nova vrsta sadja. Gre za pineberry (v angleščini berry pomeni 'jagoda', pogovorno pa pine zaznamuje 'ananas'), za katerega je značilna oblika in struktura jagode, okus in vonj pa spominjata na ananas.

Sadeže vzgajajo v rastlinjaku. Sprva so zeleni, nato pa postopoma postajajo svetlejši. Sadež je sladek in sočen. Notranjost je skoraj popolnoma bela, zunanjost pa prekrita z rdečimi semeni, kar je ravno nasprotno od podobe jagode.

Sestavine:
1 kg sardel
sol
100 g ostre bele pšenične moke
olje za cvrtje
Za marinado:
200 ml olivnega olja
150 g čebule
3 stroke česna
naribana lupinica 1 limone
1 žlička sladkorja
1 žlička začimbne mešanice
100 ml vinskega kisa
200 ml vode
sol in poper
Za dekoracijo:
2 žlički sesekljanega svežega peteršilja

Priprava:
Sardele očistite in jim odstranite glave in kosti, ter jih osušite. Posolite jih in jih povaljajte v ostri moki ter jih popražite v visoki kozici v katero ste predhodno nalili olje z cvrtje ter ga na srednjem do visokem olju segreli.

Na spletni strani enaa.com pišejo, koliko časa in kako moramo shranjevati zelenjavo, da bo obdržala svoje vitamine, okus in pa seveda videz?

• Artičoke: nekaj dni na sobni temperaturi in do dva tedna v hladilniku. Shranjujte jih suhe v plastični vrečki.
• Šparglji:  sveži šparglji bodo v hladilniku zdržali 7-10 dni. Polomite jim trd bet na kocu in jih postavite v kozarec hladne vode ovijte v papir ter pokončno shranite .
  
• Brokoli: ostane v suhem oddelku hladilnika cel teden.
  
• Brstični ohrovt: če je na steblih ga obrnite ter obesite v hladen temen prostor in zdržal bo celo zimo, posamični ohrovt brez stebla pa bodo zdržali 7-10 dni v hladilniku.

Osnovna in najbolj opazna razlika je v prepovedi uporabe kemično sintetiziranih sredstev za varstvo rastlin, hormonskih regulatorjev rasti, sredstev za predčasno prekinitev rasti, uporaba sintetičnih dušikovih gnojil, lahko topnih fosfatov .

Ekološka zelenjava in sadje so pogosto manj predelana, seznam dovoljenih aditivov je močno okrnjen, veliko aditivov dovoljenih v konvencionalni predelavi pa so preprosto prepovedani v eko . Posledica strogih standardov so živila najvišje kakovosti, po drugi strani pa ta živila slavijo tudi po nizkem okoljskem odtisu.

Na spletnem Dobro jutro pišejo, da so nekoč pomaranče v naših krajih veljale za eksotičen nedosegljiv sadež, sedaj pa so na voljo v velikih količinah. Ti oranžni sadeži so odličen vir zimskih vitaminov, saj poleg vitamina C vsebujejo tudi precej vitamina B. Tako kot pri jabolkih tudi pri pomarančah poznamo več vrst.

Pomaranče naj bi bile sicer križanec med pomelom in mandarinami, v osnovi pa se delijo na grenke in sladke. Grenkih pri nas skoraj ne poznamo, medtem ko jih v južni Evropi in na Bližnjem vzhodu uporabljajo predvsem za kuhanje. Odlične so marmelade iz grenkih pomaranč ter tudi kandirano sadje.

Na spletni strani enaa.com pišejo, da ljudje pri hrani premalokrat pomislimo, kako zdrava je za nas, temveč mislimo le, kaj nas bo čimprej nasitilo. Če se redno rekreiramo, bi morali pozornost nameniti tudi hrani, saj ni vseeno, kaj “vržemo” vase.

Katera hrana bi torej morala biti sestavni del našega jedilnika?
Ječmen je odličen nadomestek riža ter primeren za vse, ki želijo shujšati. Vsebuje 43 odstotkov počasi prebavljajočih ogljikovih hidratov ter 12 odstotkov vlaken, ki se izločijo skozi tanko črevo, brez da so prebavljena. Leta 2008 je švedska študija pokazala, da so ljudje, ki so v svoj obrok vključili ječmenov kruh, bili manj lačni kot tisti, ki so jedli bel kruh.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Kje ga ni in kje se skriva?
Gluten je rastlinska beljakovina, ki jo vsebujejo pšenica, rž in ječmen, torej tudi večina vrst kruha in žit, ne pa tudi vsi predstavniki te velike družine. Glutena namreč ne vsebujejo divji riž, koruza, ajda, proso, amarant, kvinoja ter sojino in sončnično seme.

Brez glutena kruh ni kruh
Glulen je snov, zaradi katere je kruh prožen in s primerno teksturo. To je razlog, da iz moke, ki ji odstranijo večino glutena, nastane lepljivo testo, zaradi česar je kruh iz njega lepljiv. Poleg tega gluten prispeva k drugim pomembnim lastnostim kruha.

Sestavine:
600 g lososovega fileja, brez kože
4 mlade čebule
6 žlic pomarančnega soka
2 žlici limetinega soka
3 žlice olja
4 žlic kisle smetane
1 – 2 žlički Wasabija
sol
beli poper v zrnu
2 stroka česna
1 šopek koriandra

Priprava:
Mlado čebulo očistite in razrežite na tanka kolesca. Česen olupite in drobno sesekljajte. Koriander osmukajte; nekaj lističev prihranite, preostale pa drobno sesekljajte. Lososa narežite na 8 filejev, ki jih temeljito očistite. V ponvi segrejte olje, na katerega s kožo navzdol položite lososove fileje; po vsaki strani jh pecite po 6 minut.

Sestavine:
400 g krompirja
4 skuše
1 manjša čebula
1 paradižnik
6 žlic olivnega olja
0,6 dl suhega belega vina
sol
poprova mešanica
4 stroki česna
3 vejice peteršilja
3 vršički rožmarina

Priprava:
Segrejte pečico na 190° C. V skledi zmešajte skupaj narezane krompir, paradižnik in na velike kose sesekljano čebulo dodajte 4 žlice olivnega olja, vino, sol, poper, olupljen česen, peteršilj in rožmarin. Vse skupaj stresite v manjši, nekoliko višji pekač.

Za dobrih 20 minut ga potisnite v segreto pečico. Skuše očistite ter jih premažite z olivnim oljem. Skoraj pečen krompir nežno premešajte. Nanj položite pripravljene skuše, potem pa vse skupaj pecite še okrog 15 minut.

Dne 20. 10. 2009 sem v Primorskih novicah v prilogi Zdravje prebrala članek z naslovom Uživajte ribe, ki koristijo zdravju. V njem avtor bolj ali manj opisuje, katere ribe so za človeka lahko nevarne.

Vprašanje, ki sem si ga ob tem zastavila, je bilo: »Katere ribe pa so sploh varne za uživanje in koristne človekovemu zdravju?«
Kot zdravstvena delavka z zanimanjem sledim tudi raziskavam s področja prehrane.

Sestavine:
250g kuhanega lososa
1/3 di litra bešamel omake
4 cela jaca + 3 beljaki
muškatni orešček
sol, poper

Priprava:
Segrejte pečico na 180°C Popolnoma zmečkajte kuhanega lososa z vilico, do konsistence pireja. Zmešajte lososov pire z bešamel omako, muškatnim oreščkom soljo in poprom. Vse skupaj stresite v ponvico, dodajte 4 jajca in pokuhajte.

Preostale beljake stepite v trd sneg in jih umešajte v maso, ki ste jo predhodno ohladili. Naložite lososovo osnovo v modelčke za souflé, jih položite v ogreto pečico ter pecite 20 minut.

Jejmo zdravo za počutje pravo

V šolskem letu 2009/2010 se bo v vseh mariborskih vrtcih in osnovnih šolah brezplačno izvajal projekt »Jejmo zdravo za počutje pravo«. Z njim želimo pomagati varovati in krepiti zdravje in kakovost življenja otrok ter postaviti temelje bolj kakovostnega prehranjevanja za kasnejše življenje. Hkrati pa preko otroka vplivati tudi na prehranski vzorec staršev oziroma družine.

Vse več je kazalcev, ki govorijo o slabih prehranskih navadah. Otroci običajno uživajo premalo zelenjave, sadja in rib, prepogosto posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih živil, po sladkih in slanih prigrizkih ter sladkih pijačah. Zaužijejo tudi manjše število dnevnih obrokov od priporočenega, obenem se prehranjujejo neredno in nimajo ustreznih navad pitja, pogosto so žejni.

Sestavine:
1 zavitek listnatega testa

Nadev:
0,75 l mleka
3 žlice sladkorja
2 vanilijeva pudinga
1 žlica ruma
10 dag margarine
0,5 l sladke smetane

Priprava:
Obe polovici listnatega testa tanko razvaljamo. Iz vsake polovice izrežemo 10 ozkih in cca. 25 cm dolgih trakov. Vsak trak premažemo z beljakom in navijemo na rolice. Na 190 stopinj pečemo dokler niso rolice zlato - rumeno zapečene. Mleku dodamo 3 žlice sladkorja in 1 žlico ruma, ko zavre, dodamo razmešan vanilijev puding.

V posodi penasto umešamo margarino in ji med stepanjem dodajamo ohlajen puding, na koncu primešamo še cca. 5 zvrhanih žlic stepene sladke smetane. S to kremo polnimo rolice na sredini, na koncih pa jih okrasimo s preostalo sladko smetano.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Kis kot eliksir
Francoska beseda za kis je sestavljenka iz dveh besed, in sicer vin (vino) in aigre (kislo). Kot vsa velika odkritja so tudi kis odkrili po naključju. Legenda pravi, da se je to zgodilo pred več kot deset tisoč leti, ko se je vino, ki je bilo predolgo v sodu, skisalo.

Vino pa ni edina surovina za izdelavo kisa, saj ga izdelujejo iz vrste drugih živil, ki vsebujejo dovolj sladkorja. Kot osnovno surovino za proizvodnjo kisa na posameznih območjih uporabljajo tisto, ki jo je v izobilju. Tako v sredozemskih državah prevladuje vinski kis, v Veliki Britaniji ječmenov kis, v Aziji rižev kis, pri nas in v Severni Ameriki pa jabolčni kis.

Slastni sladoledi, hrustljavi piškotki, zapeljive tortice ... Samo še to tablico čokolade ... pa kavico s sladko smetano. Zakaj se je tako težko upreti sladkim stvarem? Tudi če zberemo voljo in se jim odpovemo, to traja le dan ali dva, morda teden dni. Potem pa gre spet vse po starem.

Pa ne gre samo za sladkarije, gre tudi za pice, testenine, ocvrt krompirček, sendviče, cvrtje, pivo, alkohol ... Ko se telo navadi na kalorično hrano, se je težko odvadi. Zato se je tudi težko znebiti odvečnih kilogramov in shujšati. Zdi se da je potrebna močna volja, ampak kaj, ko kljub volji, potem vedno znova zmaga želja po hrani.

Potrebujemo: buča (vse ostale sestavine so odvisne od velikosti buče), mleto meso, konzerva graha, sol, poper, česen, olje, čebula, sir (nariban)

Bučo olupimo in jo prerežemo počez. Izdolbemo luknjo (vsa semena ven) in polovici prerežemo še podolgem. Najlažje dolbemo z žlico. Čolničke položimo na naoljen pekač. Nato popražimo na olju čebulo, ko porumeni, dodamo česen, da zadiši. To primešamo mletemu mesu in dobro premešamo. Solimo, popramo, lahko dodamo še druge začimbe kot so peteršilj, paprika,...(po okusu). Dodamo tudi grah in vse skupaj dobro premešamo.

Čolničke napolnimo z maso in pečemo pri 180 stopinjah cca. 30 minut oz. toliko časa, da se vse lepo prepeče. Nekaj minut preden vzamemo iz pečice, čolničke posujemo še z naribanim sirom. Počakamo, da se sir stopi in še vroče postrežemo.

Potrebujemo: rezina kruha za toast, Nutela, polovica banane, mleti cimet

Rezino kruha opečemo v opekaču, namažemo z Nutelo, banano narežemo na tanke kolobarčke in jih razporedimo po toastu. Po želji potresemo s cimetom...

Potrebujemo: 4 piščančji zrezki, 3 večji pori, 2 čebuli, 5 kislih kumaric, 2 večji papriki, 1 manjše jabolko, 1 korenček, bazilika, žefranka, ingver, curry, vegeta, sojina omaka, olje, gorčica

Piščančje zrezke zrežemo na tanke kose in jih potopimo v skodelico s sojino omako.
Por zrežemo na koščke, narežemo čebulo, kumarice, papriki, korenček in jabolko brez olupka. V ponvi na olju prepražimo piščančje meso in dodamo začimbe, nato dodamo zelenjavo. Dodamo še gorčico in dva kozarca vode. Dušimo na zmerni temperaturi 15 do 20 minut.
Postrežemo toplo.