Dne 20. 10. 2009 sem v Primorskih novicah v prilogi Zdravje prebrala članek z naslovom Uživajte ribe, ki koristijo zdravju. V njem avtor bolj ali manj opisuje, katere ribe so za človeka lahko nevarne.

Vprašanje, ki sem si ga ob tem zastavila, je bilo: »Katere ribe pa so sploh varne za uživanje in koristne človekovemu zdravju?«
Kot zdravstvena delavka z zanimanjem sledim tudi raziskavam s področja prehrane.

V kanadski medicinski reviji Canadian Medical Association Journal je bila objavljena odlična analiza medicinskih in ekoloških posledic uživanja rib. V svojem članku strokovnjaki, ki so analizo opravili, navajajo sklep, da bi v razvitih deželah morali preklicati priporočila o večjem uživanju rib, saj obstajajo alternativni viri maščobnih kislin omega 3; poleg tega nekatere države že sedaj ne morejo zadostiti povpraševanju po ribah, saj je ribolovna dejavnost po vsem svetu že ob sedanji porabi zašla v globoko krizo. Korist povečanega uživanja rib pa še zdaleč ni jasno dokazana, kot to zatrjujejo njeni zagovorniki.

Ker so morja onesnažena s kemikalijami in industrijskimi odpadki, vsebuje meso morskih rib (predvsem tistih vrst, ki imajo veliko maščobe ali dolgo živijo) težke kovine, kot so svinec in kadmij, pa tudi ostanke pesticidov (Natur & Kozmos, 8/2002). Najbolj strupene snovi na našem planetu (živo srebro, svinec, PCB-ji, DDT-ji itd.) ostajajo ujete v maščobnem tkivu. Iz tega razloga v Ameriki in mnogih drugih državah odsvetujejo tune nosečnicam in doječim materam (Skupaj za zdravje človeka in narave, junij 2009).

Zaradi onesnaženih vodà se pri ribah in žabah kaže vedno več anomalij. V zadnjih letih so v vodi odkrili povečanje hormonsko aktivnih snovi, t.i. »endokrine disruptorje« (hormonske motilce), ki zagotovo moteče delujejo na spolni hormonski sistem in ščitnico. Pri mnogih ribjih vrstah po svetu so dokazljive spremembe na ženski spol, če pridejo v stik z odplakami iz čistilnih naprav (Katastrofe - Zemeljski preobrat - Umiranje. Univerzalno življenje, november 2005).

Tehnološki center Wasser v Karlsruhu je v okviru študije večkrat preverjal prisotnost snovi v podtalnici. Dokazali so večinoma prisotnost ostankov zdravil proti bolečinam in revmi, antibiotikov in hormonskih preparatov in zdravil za srce. In ta v ribah obogaten koktajl zdravil dobimo končno na svoj krožnik.

Nenazadnje so ribe tudi hitro pokvarljiva hrana. Nobeno drugo živilo se ne pokvari tako hitro kot sveža riba. Večina morskih rib, ki jih ponujajo v trgovinah, je že 3 do 10 dni ležala na ledu, nekatere celo dva tedna. Bakterije razkrajanja se izredno hitro razmnožujejo in proizvajajo smrdljive in škodljive pline, ki močno obremenjujejo črevesno floro in organizem. Mnogi strupi, ki nastajajo pri prebavi beljakovin, zakisajo organizem in ustvarjajo podlago za nastanek degenerativnih in rakavih obolenj.

Za epilog pa še najnovejša novička iz sveta medicine, ki trdi, da uživanje rib ne obvaruje pred srčno kapjo. V študiji tega meseca, so raziskovalci odkrili, da uživanje rib ne zmanjšuje tveganja srčne odpovedi. Po 11-letnih opazovanjih skupine 5000 moških in žensk, je okoli 670 od njih obolelo za srčno kapjo. Tisti, ki so zaužili največ rib, niso, v primerjavi z drugimi, imeli nobenih varovalnih učinkov. Raziskava je bila del Rotterdamske študije na Nizozemskem, kjer je srčna kap, tako kot pri vseh zahodnih narodih, zelo pogosta.

Vir: Dijkstra, SC, Brouwer IA, van Rooij FJA, Hofman A, Witteman JCM, Geleijnse JM. Zaužitje zelo dolge verige n-3 maščobnih kislin, izvirajočih iz rib, in pogostost srčne odpovedi: Rotterdamska študija. Eur J Heart Fail.2009;11:922-928.

Barbara Klančič, dipl. fiziot., Dobrovo