Kapitalizem je objektivno nepravièen sistem, pa èe ga ljudje še tako obožujejo, hvalijo, zagovarjajo in malikujejo. Njihovo oboževanje ne zmanjša njegove nepraviènosti, tako kot ples dežja niti malo ne vpliva na fizikalne zakone, ki uravnavajo vremenske pojave oziroma podnebje.

Obstaja zanimiva dvojnost kapitalistiènega sistema, ki jo verjetno poznajo številni ljudje, a se zanjo v glavnem ne zmenijo.

Vèeraj mi je nekdo poslal basen, ki je res nadvse pouèna, zato sem jo nekoliko dopolnil.

Živela je Mravljica, ki je bila zaposlena v privatnem podjetju Žblj d.d., kjer je pridno delala, ker je imela notranjo motivacijo za delo, kot pravijo psihologi, delo pa jo je tudi veselilo, kar pomeni, da je bila voljna delati tudi popoldan in èez vikend, èe je bilo treba, poleg tega pa se je nenehno izpopolnjevala in izobraževala – doma in v tujini. Prav zaradi lastne motivacije, železne discipline, vešèin, spretnosti, znanja in redoljubnosti je bila izjemno uèinkovita, kreativna in priljubljena med sodelavci. Lahko bi rekli, da so verjeli vanjo, ona pa je verjela vanje, saj je bila preprièana, da je sodelovanje produktivnejše od dela v izoliranosti od drugih, v pogojih nenehnega tekmovanja, zategovanja pasu in tesnobe zaradi možnosti odpušèanja.

V totalitarnem in èisto nemogoèem socializmu, ki to sploh ni bil, sva z ženo kupila hišo. Za keš, saj takrat nismo jemali kreditov, ker jih preprosto ni bilo treba jemati; pokril si se toliko, kolikor je bila deka dolga. Hiša ni bila nova, je bila pa dobro opremljena.

Potem smo se vendarle odloèili, da bomo zamenjali kopalnico. Saj ni bilo z njo niè narobe, le cev je poèila, pa se je ponudila priložnost, da jo v celoti zamenjamo, saj bi jo enkrat tako ali tako morali. Plošèice so bile italijanske, res v kakovostne, položene še v gnilem socializmu, v katerem ni bilo problema odpeljati se v Trst ali pa kam drugam v Italijo in jih kupiti, potem pa prešvercati èez mejo.

Prijateljica, ki je nedavno zaprla s.p., saj je že mesece brez rednega dela in ne zmore veè plaèevati prispevkov, je bila na razgovoru za službo. Po pošti so jo kasneje zavrnili. Nekaj dni po tem jo je Zavod za zaposlovanje, kjer je sedaj prijavljena, poslal na teèaj, ki se je imenoval nekaj v smislu uspešnega iskanja zaposlitve. Tam so brezposelne uèili tudi, kako se morajo vesti na zaposlitvenih razgovorih, kaj reèi in kako nastopiti. Prijateljica se je potožila, da obžaluje, da se tega teèaja ni udeležila prej, saj bi se na omenjenem razgovoru bolje odrezala in bi službo morda tudi dobila.

Na Zavodu za zaposlovanje izvajajo nad ljudmi to, kar delajo tudi vodilni v politiki npr. Do ljudi se obnašajo tako, da jim servirajo svoje razlage o svetu in o tem, zakaj so stvari take, kot so, in kaj je treba narediti, da se bo nekaj spremenilo.

Fašizem ni Hitlerjeva osebna zmožnost, težava in ni njegov simptom. V resnici je še danes težava velikega števila ljudi, le da se je vse premalo zavedajo. Kaj sploh je fašizem? Fašizem je vrsta družbenih praks, ki nas je nauèila, kot je nekoè zapisal Foucault, ljubiti moè in oblast. Še natanèneje: fašizem je množica praks, zaradi katerih smo se ljudje nauèili ljubiti in sprejemati to, kar nas sicer izkorišèa, kar vlada nad nami in nas omejuje.

Prav Foucault je zato predlagal nasprotno prakso, s katero se lahko upiramo fašizmu, za katerega nikakor ne bi smeli prehitro misliti, da je ostal daleè zadaj v 20. stoletju. Predlagal je umetnost življenja. Fašizem in umetnost življenja sta dve povsem nasprotni praksi.

Trend. Mladostniki, ki si pošiljajo fotografije in sporoèila s spolno vsebino, se vselej ne zavedajo posledic. Nadzor. Starši naj bodo pozorni na otrokovo rokovanje z mobilniki in spletom, svetujejo strokovnjaki.

Splet. “Otroci hoèejo biti priljubljeni in za to 'slavo' so se pripravljeni tudi razgaliti – dobesedno,” pravi kriminalist Cveto Kokalj s koprske policijske uprave, ki po šolah vodi delavnice o varni uporabi spleta. Mladi to jemljejo kot šalo, opozarja. Zanje šteje le število všeèkov ali lajkov, ki jih prejmejo za posamezno objavo na spletnem družabnem omrežju, èeprav se vse skupaj lahko konèa z zasmehovanjem ali izsiljevanjem. Tega pa se pogosto ne zavedajo. Sogovornik kot primer navaja omrežje Ask.fm, ki je priljubljeno že med osnovnošolci. Poleg vprašanj o zvezdnikih in najljubši hrani naletimo na pozive k slaèenju, samozadovoljevanju, samopoškodovanju in celo k samomoru. “Èeprav imajo mladostniki možnost, da vprašanja ignorirajo, veèinoma nanje odgovarjajo, tudi èe gre za žaljenje in poseganje v njihovo intimnost,” izpostavlja.

V Makedoniji sprejeli zakon, ki uvaja kemièno kastracijo za pedofile povratnike in zvišuje najvišjo zaporno kazen na dosmrtno jeèo.

Minister za socialno politiko Dime Spasov je pojasnil, da bodo kemièno kastracijo - zdravila, ki zmanjšujejo spolni nagon in spolno aktivnost, izvajali v specializiranih ustanovah vsakih šest mesecev.

Nepovezani poslanec je te dni izjavil: Za nas, parlamentarce, je najbolje, èe smo èisto tiho. Izjava je bila izreèena v kontekstu, kot se navadno reèe. Itak.

August: Osage County (2013). Ta film je preprosto treba videti. Meryl Streep je v njem tako preprièljiva, da je ogled filma tako rekoè metafizièna izkušnja. Nekoliko èudno se bo slišalo, vendar ga je treba videti tudi zato, ker nam pomaga misliti, zakaj v Sloveniji ni levih politikov, kar generalno pomeni, da ni politikov, ki bi bili vsaj za silo preprièljivi. Prav zato je najbolje, da so vsi èisto tiho.

Državni kapitalizem jugoslovanskega tipa je bil obsojen na zgodovinski propad, ker ni mogel tekmovati z liberalnim kapitalizmom. Narobe. Danes ZDA kot najbolj gospodarsko razvita država na svetu lahko samo gledajo v hrbet galopirajoèega konja, ki se imenuje – Kitajska. Ki jo vodi centralni komite Komunistiène partije. Zares je vredno prebrati izjemno knjigo: Le capital au XXI siècle, ki jo je spisal Thomas Piketty; v angleškem jeziku bo izšla marca letos.

Kapitalizem ima danes na voljo dve strategiji preživetja. Prva je preprosta. Pritisniti na delavce, jih še bolj ožeti, da bodo lastniki kapitala nagrabili profite ter jih porabili za investicije ter s tem zagnali vse živo in še poveèali družbeno neenakost. Tudi druga je preprosta. Unièiti èim veè vrednosti in pognati profitabilnost kvišku. Zlasti v Sloveniji, piše Michael Roberts (23. februar 2014), morajo kapitalisti narediti veè, da bi profitabilnost zrasla, to pa pomeni: še bolj znižati plaèe delavcev. Roberts (prav tam): there is more misery to come.

Piše: TK v Vivi www.viva.si

Naše prehranjevalne navade v veliki meri oblikuje naša družbena identiteta. V družbi ljudi, ki jedo bodisi zdravo bodisi nezdravo, tudi sami pogosteje izbiramo podobne grižljaje. Pri tem ne izbiramo le podobne hrane kot drugi, temveè družbi prilagajamo tudi njeno kolièino.

To toliko bolj velja, èe smo v bližini pomembnejšega èlana družbe. Èe ta namenja pozornost zdravi prehrani, bomo tudi sami izbrali bolj zdrav prigrizek. Presenetljivo je, da se veèina sodelujoèih v raziskavi sploh ni zavedala vpliva družbe na svoje izbire. Izsledki raziskave navajajo k sklepu, da je v dobri družbi s pozitivnim zgledom laže spremeniti prehranske in tudi druge življenjske navade.

Vsi prebivalci Norveške so nedavno postali milijonarji, saj je norveški naftni sklad, ki je v državni lasti, toliko pridobil na vrednosti, da je vsak od približno petih milijonov prebivalcev vreden približno milijon v domaèi valuti oziroma dobrih 120 tisoè evrov (namesto da bi bil zadolžen – tako kot v Sloveniji in veliki veèini preostalega sveta).

Ljudje seveda nimajo dostopa do teh sredstev, ki so namenjena naložbam, kriznim situacijam in podobnemu. Èe k temu dodamo še triodstotno stopnjo brezposelnosti, se zdi, da je Norveška obljubljena dežela.

„…tisti pa, ki ni zmožen živeti v skupnosti ali pa zaradi svoje samozadostnosti nièesar ne potrebuje, ni del polis: je bodisi zver bodisi bog. V vseh ljudeh torej po naravi obstaja nagon po takšni skupnosti; …“(Aristotel, Politika, 1253a)

Smo ljudje res sebièni posamezniki, ki želimo poskrbeti predvsem zase in morda še za svoje bližnje? Tako namreè trdijo ekonomisti vsaj od Adama Smitha naprej. To naj bi izhajalo iz èlovekove narave. Danes na tej predpostavki sloni celotni ekonomski sistem in posledièno tudi družba kot celota.

Koliko svobode je danes dano izkusiti èloveku, ki živi v svetu, kjer vedenje ljudi vse bolj doloèa logika tržne menjave, in v katerem se znatnemu številu ljudi nenadoma ne zdi niè spornega v ideji, da je vsaj naèeloma lahko vse naprodaj? Èlovek namreè zlahka dobi vtis, da je vse veè stvari, ki se jih da spremeniti v blago (in to nikakor ne samo materialne dobrine) oz. da je vse manj stvari, katerim so se ljudje pripravljeni posvetiti z vso resnostjo, predanostjo in zavzetostjo, kadar te paè niso neposredno povezane s služenjem denarja in se ob ukvarjanju z njimi èlovek ne more nadejati prirasta fièenkov na trr.

Razmislimo o naslednjih treh primerih, ki se navezujejo na naše vprašanje.

Povsem nerealno je prièakovati, da se svet lahko vrne v stare tirnice. Strahoviti napori svetovnih vlad, predvsem najrazvitejših, da bi ponovno vzpostavili stari ekonomski sistem, ki je svoj vrh dosegel konec 20. stoletja, so podobni zdravljenju bolnika na smrtni postelji z aspirinom.

Krpanje banènih lukenj, dokapitalizacije, reševalni naèrti, noèni sestanki bankirjev in dobesedno tisoèe milijard dolarjev, evrov in drugih valut za reševanje finanènih institucij, ne morejo ustaviti neizbežnega - propada ekonomskega sistema, ki temelji na sebiènosti, pohlepu in tekmovalnosti.

Otroške neveste, ki so pri rosnih letih prisiljene v poroko, se niti ne zavedajo pomena zakona, mnogokrat pa so nato podvržene muèenju, posilstvom, nasilju, pohabljanju spolnih organov. O strahu je spregovorila tudi ženska, ki so jo poroèili pri 10 letih.

Èlovekoljubna organizacija Equality Now ocenjuje, da poroke deklic z velikokrat precej starejšim moškim vodijo v dosmrtno zlorabljanje tega dekleta.

Politiki, ki ne prinašajo dobrih novic, pa èeprav so pravljiène, težko zmagajo na volitvah. Od nekdaj je tako. Imajo celo sreèo: v antiènem svetu so sla s slabimi novicami nemudoma pospremili na oni svet. Politiki torej verjamejo, da morajo ljudstvu govoriti, kar bi rado slišalo, zato se vedejo skladno s preprièanjem: prihodnost bo vsekakor svetla, samo sledite nam. Tvegam torej, da ne bom deležen èasti, saj ne prinašam dobrih novic.

Dobrih novic ne prinašam, ker sem hudoben, temveè jih prinašam, ker izhajajo iz objektivnih dejstev. Edini bog, ki ga zares povelièuje današnja civilizacija, je nafta. Posledice so pravljiène, vsak dan nam prinese 24 ur napredka, ki zagotavlja prihodnost, pa tudi grozljive, saj je tako rekoè vsaka vojna v 20. stoletju tako ali drugaèe povezana s prisvajanjem naftnih polj oziroma z unièevanjem življenj milijonov ljudi.

Prejemniki denarne socialne pomoèi bodo že 1. januarja imeli pravico, da se jim na novo izraèunajo pravice.

Državni zbor je na današnjem nadaljevanju novembrske seje po prièakovanju sprejel vladne spremembe socialne reforme, ki jih prinašata noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih. Finanène posledice sprememb so ocenjene na deset milijonov evrov.

Po svetu okoli 30 milijonov ljudi živi v sodobnem suženjstvu, kaže globalni indeks suženjstva. V Sloveniji je takšnih skoraj osem tisoè.

Globalni indeks suženjstva je prviè izmerila nevladna organizacija Free Walk Foundation (WFF). Ta upa, da bo letni indeks pomagal državam pri spremljanju in spoprijemanju s tem "skritim zloèinom". "Številnim vladam ne bo všeè, kar bodo slišale od nas," je izjavil prvi mož organizacije Nick Grono. Kot je dejal, so zelo odprti za sodelovanje z vladami in za iskanje naèinov, kako se bolje bojevati proti sodobnemu suženjstvu.

Kadar bentimo èez državo, imamo zmeraj polna usta tistega piškavega (v resnici dosti manj kot) 1 %, ki nas izkorišèa in peha v vedno veèjo bedo. Niè pa ne znamo povedati o ljudeh iz naših vrst, ki prosijo, da bi lahko bili izkorišèani.

Na puntarskih plakatih bi lahko mirno pisalo tudi: »Za oves dela konj, prostovolj'c zastonj.« »Vladarji nam jemljejo davke, prostovoljci pa delo.« »Delo = vrednota; plaèilo = sramota. Hvala, prostovoljci!« »Prostovoljec = vesoljec. Vrni se na svoj planet!« Kakšen skrajnež bi lahko dodal tudi: »Vèasih smo tepli stavkokaze, zdaj moramo tudi delo-kaze (delovne nakaze),« in: »Prostovoljce na kolce!« Pravzaprav bi bilo v tej puntarski dobi nujno izvesti punt proti prostovoljcem in prostovoljstvu.

Živimo v labirintu, v povsem izgubljeni državi, ki ne najde izhoda. In èeprav je še vedno veliko ljudi trmasto preprièanih, da sta na primer filozofija in psihoanaliza neuporabni, nekoristni in brez zveze z realnostjo, smo te dni prièa tako rekoè šolskemu primeru, uèni uri psihoanalize, ki jo vsakdo od nas èuti na svoji koži, boleèe pa jo bo èutil tudi v prihodnje. Pojdimo po vrsti, saj je zadeva že tragikomièna.

Pred letom ali nekaj takega je povpreèni državljan Slovenije vsak dan poslušal predsednika vlada, da natanko ve, kaj mora storiti vlada, da bo v Sloveniji zasvetila luè, ki sicer že sveti na koncu tunela.

Koga pestijo demoni krivde?

Politika je odprla svojim iznajdljivim prijateljem samopostrežne banke in postavila razdeljevalce denarja, ponudila jim je poligon brez gospodarskega pravnega reda. Banèni sistem je postal provincialna pivnica za žejne in laène prijatelje. Kaj hoèete veè?

Politika je v svoji samozadostnosti osvojila naèelo etièno indiferentnega mišljenja do izèrpavanja nacionalnega gospodarstva, saj tega ne dela sama direktno, krivi so anonimni tatovi! Naj oni odgovarjajo!

Podeljevanju zlatih redov, medalj in priznanj kar ni videti konca. Skoraj vsak teden si kdo prisluži pohvalo za svoje delo in s tem medijsko pozornost, èeprav le za hip. Tu se ne gre spušèati v znane debate o tem, kdo bi si kaj bolj zaslužil, saj to pripelje le v neskonèno naštevanje in preprièevanje nasprotnikov z domnevno boljšimi argumenti.

Zanimivo si je pogledati le delèek vse te parade in zastaviti vprašanje, zakaj toèno doloèena skupina ljudi ali nekateri posamezniki nikoli niso deležni tovrstne potrditve s strani družbe. Videti je, da bi to zmotilo mir ali naèelo videz, ki se mora ohranjati navkljub vsej bedi, ki je že moèno obèutna po državi.

Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) menimo, da je subvencioniranje obveznih socialnih prispevkov za 2 leti, za delodajalce, ki bodo mlade zaposlili za nedoloèen èas in ga uvaja Zakon o interventnih ukrepih na podroèju trga dela in starševskega varstva, ki so ga danes sprejeli v Državnem zboru, ustrezen ukrep v èasih, ko je brezposelnost mladih v lanskem letu porasla za veè kot 30%.

Situacija na podroèju brezposelnosti mladih pri nas je alarmantna, zato na MSS pozdravljamo aktivno reševanje položaja mladih, èetudi je ukrep kratkoroène oz. interventne narave. Gre predvsem za finanèno olajšavo podjetjem, ki pa ne pomeni ustvarjanja novih delovnih mest. Tudi tokrat bodo, podobno kot pri Prvem izzivu, zaposlovali tisti, ki so to že prvotno nameravali. Vendar, poudarjamo, da je tudi takšen ukrep potreben, saj so v trenutni krizi finanène in davène olajšave za podjetja odloèilnega pomena za likvidnost podjetij.