Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskonène vrstice, èe želiš èlanek gledati v obièajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Sluzba-RazgovorTratenje-Casa-Zaposlitev

Tratenje naÅ¡ega èasa èetrtek, 17. april 2014 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Prijateljica, ki je nedavno zaprla s.p., saj je že mesece brez rednega dela in ne zmore veè plaèevati prispevkov, je bila na razgovoru za službo. Po poÅ¡ti so jo kasneje zavrnili. Nekaj dni po tem jo je Zavod za zaposlovanje, kjer je sedaj prijavljena, poslal na teèaj, ki se je imenoval nekaj v smislu uspeÅ¡nega iskanja zaposlitve. Tam so brezposelne uèili tudi, kako se morajo vesti na zaposlitvenih razgovorih, kaj reèi in kako nastopiti. Prijateljica se je potožila, da obžaluje, da se tega teèaja ni udeležila prej, saj bi se na omenjenem razgovoru bolje odrezala in bi službo morda tudi dobila. Na Zavodu za zaposlovanje izvajajo nad ljudmi to, kar delajo tudi vodilni v politiki npr. Do ljudi se obnaÅ¡ajo tako, da jim servirajo svoje razlage o svetu in o tem, zakaj so stvari take, kot so, in kaj je treba narediti, da se bo nekaj spremenilo. Ob tem pa s pomoèjo svojih uradnih postopkov in procedur ter uradnega striktnega govora sami sebi vzbujajo zavest, da so dosledni in logièno razmiÅ¡ljajo, zraven pa prièakujejo, da bodo množice okoli njih to »kupile«, saj je edino smiselno, da to naredijo. Zato imajo na Zavodu cel kup stalnih programov, ki delujejo po naèelu: brezposelni nimajo služb po lastni krivdi. Treba jih je poduèiti o razlogih in nauèiti, kako se uspeÅ¡no išèe služba (izraz je èisti nesmisel), kakÅ¡ne osebnosti morajo biti, da bodo zanimivi za delodajalce itd. itd., teh blesarij je neskonèno, èe samo kliknemo kakÅ¡no izmed spletnih strani, ki se ukvarja s posredovanjem del in podobnim. Seminarji, teèaji in klubi za brezposelne na prvi pogled izgledajo kot pomoè, a vendar niso niè drugega kot držanje ljudi v nedoletnosti in skrb za to, da se družbene spremembe ne bi zgodile. Èe bi se kdo od zaposlenih izvajalcev teèajev želel resno vkljuèiti v produktiven projekt, bi organiziral denimo Å¡tudijski seminar analize kapitalizma ali pa bi razpravljali o aktualni knjigi Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, namesto da silijo udeležence k nesmislom, kakrÅ¡en je npr. improviziranje telefonskega pogovora preko namiÅ¡ljenega telefona, kako bi svojega znanca povpraÅ¡ali, èe ve za kakÅ¡no prosto delovno mesto, in kar je Å¡e podobnih norèevanj iz inteligence ljudi, pa najsi imajo službo ali ne. Posamezniki, ki so se znaÅ¡li na Zavodu, so dvakrat v nezavidljivem položaju, prviè zato, ker nimajo dela in prihodkov, drugiè pa zaradi posebnega razmerja med njimi in njihovimi svetovalci, v katerega so pahnjeni. Ta odnos je zelo podoben odnosu hlapec/gospodar, za katerega je znaèilno, da je prvi v podrejenem položaju, kajti èe hoèe doseèi doloèen cilj, se mora obnaÅ¡ati tako, kot želi drugi. Å e toliko slabÅ¡e je, ker zdrava pamet na prvo žogo težko oporeka domnevni vednosti »nadrejenega«, kajti za spontano zaznavanje se zdi tako obnaÅ¡anje drugega (dosledno naÅ¡tevanje dejstev, strokovno izrazoslovje, zagovarjanje reda in logiènosti) zelo smiselno. Zato je Å¡e toliko bolj pomembno pogovarjati se o naravi takih odnosov – in ravno zato so strokovni seminarji in predavanja (toda ne kvazistrokovnjakov, kot so jih take ustanove polne) nujni. Marjetka Anžiè Vir: za-misli.si Komentarji (1) www.pozitivke.net