Vèeraj mi je nekdo poslal basen, ki je res nadvse pouèna, zato sem jo nekoliko dopolnil.

Živela je Mravljica, ki je bila zaposlena v privatnem podjetju Žblj d.d., kjer je pridno delala, ker je imela notranjo motivacijo za delo, kot pravijo psihologi, delo pa jo je tudi veselilo, kar pomeni, da je bila voljna delati tudi popoldan in èez vikend, èe je bilo treba, poleg tega pa se je nenehno izpopolnjevala in izobraževala – doma in v tujini. Prav zaradi lastne motivacije, železne discipline, vešèin, spretnosti, znanja in redoljubnosti je bila izjemno uèinkovita, kreativna in priljubljena med sodelavci. Lahko bi rekli, da so verjeli vanjo, ona pa je verjela vanje, saj je bila preprièana, da je sodelovanje produktivnejše od dela v izoliranosti od drugih, v pogojih nenehnega tekmovanja, zategovanja pasu in tesnobe zaradi možnosti odpušèanja.

Direktor podjetja Žblj d.d. je bil Lev, samozavesten in odloèen menedžer, usposobljen za delo s èloveškimi viri in za dodajanje vrednosti. Bil je silno vesel, da je Mravljica pridno delala in da so delavci v njegovem podjetju verjeli drug v drugega, si zaupali, pomagali in tako poveèevali proizvodnjo, dodajali vrednost in vse ostalo. Radostilo ga je tudi, da so Mravljica in drugi delavci poceni delovna sila oziroma majhen strošek, da mu ni bilo treba prenesti proizvodnje na Kitajsko.

Toda taisti Lev je hodil tudi na teèaje vseživljenjskega izobraževanja, zelo rad pa se je družil z drugimi menedžerji. Ko so tako nekoè po igri golfa srkali kavico in viski, udobno zleknjeni v naslonjaèih, ter se pogovarjali, v katerih eksotiènih krajih bodo preživeli poèitnice in zapravili na tisoèe evrov, ki so jih zaslužili s trdim delom na svobodnih trgih in v zaostrenih pogojih neusmiljene mednarodne konkurence, je beseda dala besedo in že kmalu so se zaèeli pogovarjati o delavcih. Eden izmed najpametnejših, ki je imel IQ veè kot 132, saj si ga je dal izmeriti, je v pogovoru rekel, da je gotovo dobro, èe so delavci nadzorovani, kajti v èloveški naravi je tudi nagnjenost k lenobi, ki pa gotovo ne prispeva k poveèevanju produktivnosti, kot se je pouèil na enem izmed zadnjih seminarjev, kjer so priznani mednarodni strokovnjaki predavali na temo Kako upravljati s èloveškimi viri.

Lev se je resno lotil slišane ideje, ko se je v svojem èrnem audiju peljal domov in se obenem spraševal, èe je morda kolièina popitega viskija zadosti velika, da napiha, èe ga ustavijo možje (ali žene) v modrem. Koliko bi Mravljica šele naredila, èe bi jo nadzoroval, je modroval sam pri sebi, zadovoljen, da ga ni nihèe ustavil.

Takoj naslednjega dne je zaposlil Šèurka, da bi strokovno in nevsiljivo nadzoroval Mravljico, saj je vedel, da delavci nimajo radi, èe jim kdo preveè gleda pod prste in jim diha za ovratnik. Šèurek je imel ustrezno diplomo, ki je ni kupil na bolšjem trgu in tudi izpita iz nemšèine ni namesto njega opravil sosed, imel pa je tudi izkušnje iz notranjega nadzora in, kar je morda najpomembneje, izvrstno je znal pisati izèrpna poroèila.

Šèurek je nemudoma zavihal rokave in pljunil v roke. Najprej je ukazal nastaviti sistem za nadzorovanje prihajanja in odhajanja delavcev v podjetje, ki ga je vodil izjemno zmogljiv raèunalniški procesor, kar je omogoèalo natanèno preštevanje minut in celo sekund, ko so delavci na delovnih mestih in dodajajo vrednost, zaposlil pa je tudi vratarja, èigar naloga je bila bdeti nad delavci, saj bi lahko kdo tudi goljufal, ker so delavci paè krvavi pod kožo, kot se reèe in kot taisti delavci že dolgo vedo.

Nato je zaposlil brhko tajnico, kajti sam ni mogel napisati vseh poroèil, ki jih je bilo treba spisati, tajnica pa je odgovarjala tudi na telefonske klice, ki jih ni bilo malo. Kmalu zatem je zaposlil še Pajka, ki je bil zadolžen za arhiv, v katerem so bila skrbno zložena poroèila, saj je bilo teh vedno veè, red pa tudi mora biti, pa èeprav je slab.

Lev je bil izjemno navdušen nad Šèurkovimi poroèili, ki so bila obsežna in so kar deževala. Ker jih je bilo zares veliko, je velel izdelati tabele in grafikone in preglednice, da se je lahko postavljal pred èlani kolegija in pred drugimi menedžerji.

Šèurek je kajpak takoj nabavil najnovejši raèunalnik, najveèji zaslon in barvni laserski tiskalnik, da so bila poroèila natisnjena na brezlesnem papirju in v barvah. Zraven je zaposlil še Muho, ki je skrbela za IKT, vzdrževala digitalne naprave in sproti posodabljala raèunalniške programe.

Levu se je rolalo od veselja in radosti, saj je vse teklo kot po loju, le Mravljica je bila nekam èemerna, ker ni prenesla nenehnega nadzora nad seboj, poleg tega pa je morala napisati goro poroèil o lastnem delu, ker je v njenih oèeh pomenilo zgolj tratenje dragocenega èasa. Njena produktivnost je zaèela prosto padati.

Lev je takoj spoznal, saj je bil res izvrstno izobražen, da je èas za ukrepanje, ki se strokovno imenuje reorganizacija dela. Odprl je nov oddelek, v katerem je delala Mravljica, in zaposlil direktorja oddelka, saj delavci potrebujejo šefe. Delo je zaupal Škržatu. Ta je takoj nabavil ergonomski fotelj, nov fikus, najnovejši model telefona, perzijsko preprogo in delovno mizo iz mahagonija, naroèil pa je tudi, naj za njegova poslovna potovanja kupijo najnovejši avto na hibridni pogon z vgrajeno opremo, kot je tista iz reklame, v kateri kupec izve, da ima avto èisto vse, kar si sploh lahko želi.

Novi direktor kajpak ni mogel brez novega raèunalnika in barvnega laserskega tiskalnika, zaposlil pa je tudi mlado tajnico, ki mu bo pomagala pri izdelovanju novih strateških naèrtov za razvoj novega oddelka, poveèevanja produktivnosti, dodajanja vrednosti in zniževanja stroškov.

Oddelek, v katerem je delala Mravljica, je napolnilo nekam èudno ozraèje, saj so bili delavci vse bolj èemerni, nezadovoljni, zaskrbljeni in vse manj produktivni.

Škržat je preprièal Leva, da je vsekakor treba najeti svetovalce za podroèje delovnega ozraèja v novem oddelku, komuniciranja, motivacije delavcev, èustvene inteligence in medsebojnih odnosov, še pred tem pa je bilo treba izdelati študijo o vplivih bioenergije, podzemnih vodnih tokov, polne Lune, bibavice, kozmiènih energij in klimatskih naprav na èustveno inteligenco delavcev, ki jo je Lev poveril znanemu zasebnemu podjetju Šklj d.d.

Celoten projekt je vodil Èrièek, dolgoletni Levov znanec, ki se je dobro spoznal na polaganje rok, premagovanje stresa s smehom, zmanjševanja napetosti z objemanjem dreves, veliko pa je znal povedati tudi o tem, kako vpliva poslušanje Mozarta na kolièino mleka, ki ga v štali proizvedejo krave. Pri pregledu študije in zakljuènega poroèila je Lev ugotovil, da je proizvodnja v oddelku že zelo padla, kar je pomenilo rdeèi alarm, kajti v podjetju Žblj d.d. je bilo oèitno nekaj hudo narobe, iz poroèila pa ni bilo èisto jasno razvidno, katere spremenljivke so za to krive, saj so bile korelacije precej majhne.

Takoj je najel Sovo, tudi dolgoletno znanko, ki je bila priznana strokovnjakinja za izdelovanje reševalnih projektov v podjetjih, ki so se znašla pred bankrotom.

Tudi Sova se je takoj lotila dela, porabila pol leta za analizo stanja in še pol leta za izdelavo obsežnega poroèila, ki je zajemalo tisoè strani, v njem pa je bilo tudi 100 barvnih grafov, 50 tabel in 45 preglednic. Delo po pogodbi je bilo vredno okroglih 100 000 evrov. Njena konèna ugotovitev je bila jedrnata in nadvse preprosta: v podjetju imate preveè zaposlenih.

Koga je Lev najprej odpustil?

Dušan Rutar
Vir: http://za-misli.si