Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskonène vrstice, èe želiš èlanek gledati v obièajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Svoboda-Vedenje-Logika-Zavzetost-Denar

Koliko svobode? sobota, 15. februar 2014 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Koliko svobode je danes dano izkusiti èloveku, ki živi v svetu, kjer vedenje ljudi vse bolj doloèa logika tržne menjave, in v katerem se znatnemu številu ljudi nenadoma ne zdi niè spornega v ideji, da je vsaj naèeloma lahko vse naprodaj? Èlovek namreè zlahka dobi vtis, da je vse veè stvari, ki se jih da spremeniti v blago (in to nikakor ne samo materialne dobrine) oz. da je vse manj stvari, katerim so se ljudje pripravljeni posvetiti z vso resnostjo, predanostjo in zavzetostjo, kadar te paè niso neposredno povezane s služenjem denarja in se ob ukvarjanju z njimi èlovek ne more nadejati prirasta fièenkov na trr. Razmislimo o naslednjih treh primerih, ki se navezujejo na naše vprašanje. Prviè. Vzemimo èloveka, ki velja za uspešnega v poslovnem svetu. Ta èlovek je svojem življenju vsekakor spoznal, kaj pomeni trdo delo in odrekanje. Pogosto je bil med zadnjimi, ki je odšel iz službe domov in med prvimi, ki je prihajal na delo. Danes je direktor podjetja, ki je konkurenèno na mednarodnih trgih. Izdelke prodajajo po vsem svetu in denarja vsekakor ne primanjkuje. Gledano s finanènega vidika, ima ta èlovek dobesedno vse, kar pomeni, da ga skorajda ni izdelka, ki ga ne bi mogel pridobiti v svojo last. Še vedno veliko èasa preživi v službi, saj potuje po svetu in sklepa posle. Tudi takrat, ko je na poèitnicah, prebira literaturo in razmišlja, na katere trge mu še ni uspelo prodreti in to naèrtuje narediti v prihodnje. Èe ponovimo zaèetno vprašanje: koliko svobode je dano izkusiti èloveku, ki živi takšen naèin življenja? Ob nekoliko podrobnejšem razmisleku moramo nemara reèi, da bore malo. Da bi namreè èlovek lahko »uspel«, mora biti njegov naèin razmišljanja karseda prilagojen tistemu, ki je zapovedan v prostoru, kjer želi uspeti. Ravno za takšnega èloveka ne velja, da lahko razmišlja, na kakršenkoli naèin hoèe, še manj pa, da lahko svoje ideje pove na glas (in to še zlasti v primeru, ko bi te ne bile skladne z zahtevami trga). Njegova svoboda mišljenja je potemtakem moèno okrnjena: razmišlja in govori lahko samo na neki toèno doloèen naèin. V svojem vedenju mora biti èimbolj popolna kopija modela, ki se je izkazal za najbolj uèinkovitega (da bi to postal, se je nemara vpisal na kakšen teèaj govorništva ali coachinga za poslovneže, najverjetneje pa je poslušal tudi predavanja tistih psihologov, ki danes svetujejo, kako se najbolje tržiti in pomagajo ljudem pri kovanju dobièkov). Koliko svobode torej dopušèa takšen naèin življenja? Èe je ta pogosto tudi tisti, ki se zdi kot vrhunski – torej kot nekaj, kar pomeni najvišjo stopnjo èlovekove samouresnièitve … Neko mnenje, ki ni prav poredko, pravi takole: bolj ko je èlovek danes »uspešen« (v tistem pomenu besede, kot je uspešen omenjeni poslovnež), bolj je njegovo življenje izpolnjeno. Je v njem tudi veè svobode? Toda mar ne pomeni svoboda tukaj predvsem možnost izbire – te ima nedvomno veè nekdo, ki ima veè denarja. Je to isto kot svoboda, ali pa je v nekaterih primerih (ki niso redki) prav nasprotje le-te: v javnosti veèkrat zaokrožijo zgodbe o kroniènem nezadovoljstvu z življenjem prav v krogih tistih, ki jim gre sicer domnevno najbolje … Na problem pa lahko pogledamo še s tega vidika: ko bi skušali svobodo izenaèiti s kar najveèjo možnostjo izbire, se nam preprosto ne izide. Ko obstaja svoboda zgolj kot možnost izbire, je èlovek skrèen na bitje, za katerega so pravzaprav izbire doloèene že vnaprej (in torej natanèno vzeto sploh nièesar ne more svobodno izbrati). Zakaj je tako? Ker v trenutku, ko izbiram med stvarmi, ki so bile postavljene pred mene kot blago (nekdo pa se je pri tem moèno potrudil, da je to blago prikazal kot izbire vredno), je svet v katerem to poènem, že saturiran in mi torej ravno ne omogoèa, da bi se odloèal svobodno. Nadalje pa bo vsaka stvar, ki jo bom v nekem trenutku izbral, tudi nekaj, kar je bilo že narejeno tako, da bo kaj hitro postalo obsoletno in jo bo potrebno zamenjati z neèim drugim; logika izbire je tukaj namreè ta, da èlovek nièesar ne more in celo ne sme izbrati tako, da bi ta izbira potem lahko postala dokonèna: da bi izbral neko stvar, ker je vredna in neprecenljiva sama po sebi (izdelki kot blaga ravno ne smejo biti neprecenljivi, saj bi se potem izbiranje oz. njihovo kopièenje na neki toèki ustavilo, to pa bi bilo za prostor, v katerem potekajo te vrste izbire, naravnost katastrofalno). Prav to je v svojih razmišljanjih o etiki poudarjal Kant: èlovek je svoboden samo, kolikor lahko izbere stvari, ki so same po sebi vredne izbire – te pa so vselej lahko le duhovne dobrine in so po svoji naravi takšne, da jih ni mogoèe zamenjati za karkoli drugega. Kolikor nekdo torej svoj um veèino èasa uporablja samo za to, da kalkulira, kako bi prišel do tistih stvari, s katerimi si bo lahko poveèal obseg svoje lastnine, ta èlovek ni niè bolj svoboden od sužnja, ki mu gospodar veèji del dneva zapoveduje, kaj mora delati (morda je v tem primeru suženj, ki je to zlasti zaradi fiziène nesvobode, svobodnejši, saj lahko ohrani duhovno svobodo, medtem ko je suženjstvo prej omenjenega tipa totalno – v njem ni veè distance do lastnega poèetja). Drugi primer. Delavec, ki že leta služi pri istem delodajalcu, ugotovi, da mu je ta prenehal plaèevati prispevke in tako nima veè plaèanega osnovnega zavarovanja. Dela za precej mizerno plaèo, vendar mu nekako uspe priti èez mesec. Zaveda se dejstva, da je konkurenca huda, torej je za delodajalca popolnoma zamenljiv. Èe bi se šefu na kakršenkoli naèin zameril, obstaja velika verjetnost, da bi se ga ta brez kakšnih nadaljnjih pomislekov znebil. Ve torej, da so mu kršene pravice, a se ne more kar odloèiti, da se bo uprl in zahteval tisto, kar mu pripada. Ob njem je še nekaj ljudi, ki so v enakem položaju, a vsak razmišlja podobno, nihèe noèe biti tisti, ki se bo izpostavil in tvegal. Ni namreè zagotovo, da se mu bodo drugi pridružili. Denimo, da se nekdo v tem položaju upre. Njegov upor je dober in torej z etiènega vidika neoporeèen, saj se delavec pri tem ne zavzema samo za svoje pravice, ampak tudi za pravice slehernega drugega èloveka, ki bi se lahko znašel (in se je že znašel) v podobnem položaju. Odloèil se je, da bo to naredil tudi zato, ker ne bo dopustil, da mu nekdo potepta dostojanstvo. Zgodi se prièakovano: šef nad njegovim protestom nikakor ni navdušen in uporni delavec ostane brez službe. Ostane tudi brez meseènih prihodkov. Nekdo bi utegnil reèi, da je delavec vendarle ohranil svoje dostojanstvo in ravnal kot svoboden èlovek. Takšno pripombo bi bilo mogoèe izreèi brez cinizma samo v svetu, v katerem bi imel ta èlovek potem dejansko še vedno neko možnost preživetja (in ne zgolj životarjenja). Koliko namreè pomenita svoboda in dostojanstvo, èe ima èlovek samo dve možnosti: vztrajati v položaju, kjer mu dnevno kršijo osnovne (in tudi zajamèene) pravice, ali pa oditi in s tem izbrati življenje, ki bo postalo le še ena od oblik boja za preživetje? Predvidevamo lahko, da takšnih ljudi ni malo: tistih, ki raje ostajajo tiho in »potrpijo« v nemogoèem položaju, saj je tako varneje (in nihèe nima pravice obsojati njihovega molka, saj so grožnje, ki visijo nad njimi, še kako realne, laèna usta, ki jih morajo nahraniti doma, pa tudi). Kaj pa tisti drugi? Ljudje, ki so zaenkrat še kolikor toliko na varnem, pa se s tovrstnimi problemi ne ukvarjajo prav dosti in jih pravzaprav niti ne moti èisto zares, da so v njihovi okolici soljudje, ki jim dnevno kratijo pravice (ali ne pomeni pravica do dostojnega življenja tudi pravice do življenja, ki ne bo nenehno napolnjeno s strahom in stresom zaradi grozeèe revšèine in negotovosti) nekateri drugi soljudje? Koliko pa gre tem drugim ljudem za svobodo, èe so politièno veèinoma pasivni in neudeleženi? (Politièna udeleženost tukaj seveda ni mišljena kot tiste vrste aktivno državljanstvo, ki ga promovirajo celo institucije EU – o problematiènosti le­-tega sem pisal pred èasom –, temveè pomeni nekaj èisto drugega: pomeni, da so ljudje kot umna bitja zmožni z drugimi umnimi bitji soustvarjati skupnost in soupravljati s skupnimi zadevami. Politika je tako neloèljiva od samoorganiziranja in vztrajanja v odnosih egalitarnosti.) In èe parafraziramo še Hannah Arendt: kolikor mi gre za svobodo, bi me moralo še kako vznemirjati, ko je nekdo, ki se zavzema za osnovne pravice, zaradi tega kaznovan. V trenutku, ko nekdo pogleda stran in se sprijazni s svetom, kakršen je, s tem kršilcu že daje alibi, obenem pa samemu sebi zanikuje možnost živeti svobodno in dostojno. Tretjiè. Objavljen je bil podatek, da je v ZDA (»deželi svobode in neskonènih možnosti«) brez strehe nad glavo kar 1.1 milijona šoloobveznih otrok. V enem letu je število naraslo za 10 % (v zadnjih treh letih pa za 24%). Gre za otroke, ki skupaj s starši živijo v zavetišèih za brezdomce, ali pa se cela njihova družina gnete v eni sobi v hiši sorodnikov, ali pa preprosto živijo kar v avtu. Število otrok, ki živijo takšno življenje, je zaèelo strmo narašèati z recesijo v letu 2007. Tisto, kar pa je pri tem podatku še najbolj šokantno, je dejstvo, da ti otroci pogosto prihajajo iz družin, v katerih sta zaposlena oba starša, vendar zaslužita premalo, da bi lahko plaèevali najemnino in si tako priskrbeli neko stalno bivališèe. Brezdomni otroci, ki v šoli ne dobijo dodatne pomoèi, bodo v kar 60 primerih od 100 s šolanjem predèasno prenehali. Šola tem otrokom pomeni edino možnost (pa naj je še tako pièla), da bodo nekoè v prihodnje lahko zaživeli drugaèe in si ustvarili pogoje za boljše življenje. Pogosto pa obiskujejo šole v revnih predelih, ki so tarèe politike prestrukturiranja, privatiziranja ali pa zapiranja šol, ki jo izvaja Obamova administracija. (Predsednik pri tem ni zamudil priložnosti, ko je pohvalil 16-letno dijakinjo, ki ji je kljub revšèini in brezdomstvu uspelo dokonèati šolo. Primer tega dekleta je zanj dokaz, da vsakdo lahko uspe brez vladnega posredovanja. Kar z njegovega vidika pomeni še, da so si vsi tisti, ki ne uspejo, paè sami krivi. Dekle, ki sicer prihaja iz izredno težkih socialnih razmer, kajpak ni krivo, èe so si jo brezbrižni in cinièni politiki izposodili za opravièevanje svojega nedela.) Èe so ZDA za mnoge kar vzorèni primer, po katerem se zgledujejo tudi mnogi vplivni ekonomisti in naèrtovalci politik iz teh krajev, potem ni pretirano reèi, da so zgodbe navadnih ljudi, o katerih slišimo iz neodvisnih medijev, zelo verjetno zgodbe, ki se bodo v prihodnje odvijale neposredno pred našimi oèmi. Privatizacija (in ne denimo dvig kvalitete in poveèanje dostopnosti javnih storitev) bo še dolgo ena od prioritet te in prihodnjih vlad (kolikor bodo tudi te del iste kontinuiteti) – ta pomeni prisvajanje družbenih dobrin s strani zasebnikov, ki ima za posledico koncentracijo bogastva in poveèevanje razlik v ravni kvalitete življenja med tistimi, ki imajo te dobrine v svojih rokah in onimi, ki imajo do le-teh vse manj dostopa. Èloveku ni treba biti genij, da ugotovi, da otroke, ki že sedaj živijo brez strehe nad glavo in se prebijajo iz dneva v dan, misel na prihodnost ne more navdajati z radostjo in upanjem. Mnogi izmed njih ne bodo imeli nikakršnih možnosti, da bi se izkopali iz revšèine. Koliko priložnosti bodo potemtakem dejansko imeli v svojem življenju? In èe se to dogaja v eni najbogatejših držav na svetu, kako bo potem šele v najrevnejših … In kako naj v tej luèi razumemo nedavni Obamov govor, v katerem je opozoril natanko na poveèevanje razlik med revnimi in bogatimi in na katastrofalne posledice tega procesa za družbo v celoti (ta naj bi po njegovih besedah najedal ameriški sen)? Prvi pomislek je tale: èe èlovek, ki je na èelu, in bi ga tako lahko imeli za nekoga, ki ima najveè vpliva na dogajanje v državi, ki jo vodi, izjavi nekaj takšnega, potem je to lahko samo izraz popolne moralne izprijenosti in višek cinizma. Ne da bi že vnaprej poskušali zanikati možnost, da je temu dejansko tako, pa se velja zaustaviti še pri tej zamisli. Morda pa so nekatere stvari v svetu res odšle že tako daleè, da jih niti èlovek, kot je Obama, ne more veè obvladati. Obamovi govori dejansko veèkrat razkrivajo njegovo nemoè, kot pa obratno. V tem je podoben svojim evropskim kolegom. Medtem ko so formalno še vedno oni na èelu obèestev ljudi, v službi katerih naj bi bili, je v resniènosti vse bolj jasno, da igro vodijo drugi in so oni bolj ali manj pokorni hlapci le-teh. Morda pa bi morali iti še dlje in reèi, da igre v resnici sploh nihèe veè ne vodi, da se vse bolj vodi sama, velika veèina potem trpi posledice, nekaj pa je tistih (ti predstavljajo manjši del èloveštva), ki so se nauèili par uèinkovitih manevrov, z rabo katerih (še zlasti v èasih »krize«) kujejo bajne dobièke zase. Priklopljeni na mašino bodo potem poskušali iz nje iztisniti, kar se bo dalo (samo ne bodo se smeli preveè ukvarjati s tem, kar se v ekonomiji imenuje »eksternalije« -- npr. s škodo, ki jo bo delovanje te mašine povzroèilo okolju in ljudem). (O tej ideji v svojih dokumentarcih razmišlja zlasti Adam Curtis – npr. v tistem s pomenljivim ironiènim naslovom All watched over by machines of loving grace). Kaj smo torej ugotovili? Da je svoboda v svetu, v kakršnem živimo, nemogoèa? Ne, to nikakor ne sledi iz povedanega. Le k zaèetnemu vprašanju moramo pristopiti na drugaèen naèin. Svoboda èloveku namreè ni dana. Obstaja dialektika svobode. Èlovek je po nujnosti svobodno bitje, vendar pa se mora vselej še potruditi, da to tudi postane – zaradi tega govorimo o prakticiranju svobode, ki je neloèljivo od nekega naèina življenja. Èlovek se naredi svobodnega z odloèanjem (za svobodo), ali kot je pripomnil Albert Camus: »Èlovekova svoboda ni niè drugega kot možnost postati boljši èlovek. Edini naèin, kako se spopadati s svetom nesvobode, je namreè ta, da èlovek sam postane tako absolutno svoboden, da je že njegova eksistenca sama dejanje upora.« V razmislek k povedanemu dodajam še sklep, ki ga v svojem èlanku naredi Isabelle Belanger: »Èe hoèemo narediti konec trpljenju zaradi brezdomstva in revšèine, s katerim se sooèa na desetine milijonov družin iz delavskega razreda, prav tako pa napadu na pravico do kakovostnega javnega izobraževanja, potem je nujno, da se moè prestavi v roke množice ljudi, ki jo napada kapitalistièni sistem dobièkov. Kar zahteva, da se študentje, dijaki, uèitelji in vsi drugi delavci združijo v boju za socializem.« Mare Štempihar Vir: za-misli.si Komentarji (0) www.pozitivke.net