Ta oblika èlanka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v obièajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Totalitarizem-Socializem-Obnova-Hisa




Še o kopalnici, mojstrih za plošèice in limuzini

nedelja, 27. april 2014 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

V totalitarnem in èisto nemogoèem socializmu, ki to sploh ni bil, sva z ženo kupila hišo. Za keš, saj takrat nismo jemali kreditov, ker jih preprosto ni bilo treba jemati; pokril si se toliko, kolikor je bila deka dolga. Hiša ni bila nova, je bila pa dobro opremljena.

Potem smo se vendarle odloèili, da bomo zamenjali kopalnico. Saj ni bilo z njo niè narobe, le cev je poèila, pa se je ponudila priložnost, da jo v celoti zamenjamo, saj bi jo enkrat tako ali tako morali. Plošèice so bile italijanske, res v kakovostne, položene še v gnilem socializmu, v katerem ni bilo problema odpeljati se v Trst ali pa kam drugam v Italijo in jih kupiti, potem pa prešvercati èez mejo.

In mojstri so bili takrat resnièno mojstri, kar je zlasti pomenilo, da so zares znali kvalitetno položiti zadevo, da je trajala. Tudi umivalnik je bil iz sedemdesetih let prejšnjega tisoèletja, in sicer iz porcelana neke stare italijanske firme, ki dela kopalniško opremo že od leta 1700. Luèi so bile iz muranskega stekla, zato vsega tega ne bi menjali. Potem se je zaèelo.

Najprej smo kajpak iskali mojstra. Po medmrežju, seveda, na sodoben naèin. Tam jih je kot listja in trave. To je pa tudi vse.

Njihove spletne strani so obupne. Polne kramarije, oglasov in smeti v obliki nekakšnih bednih sporoèil, ponaredkov modrosti z vzhoda, le najosnovnejših informacij ni nikjer. Išèeš telefonsko številko, ampak je na prvi strani najveèkrat preprosto ni. Je pa tam vse drugo, kar me niti malo ne zanima. Klikam in klikam, dokler ne pridem mimo kupa napol pornografskih oglasov do želene številke.

Potem poklièem tega mojstra, za katerega nikoli ne moreš vedeti, da je zares mojster. V poplavi oglasov in samovšeène hvale je seveda videti, da so vsi mojstri, ampak to je že sumljivo. Mojstri so namreè redki. Saj že izraz mojster to pove. Med temi mojstri, na katere sem naletel, so bili veèinoma le golobradi priuèeni vajenci.

Poklièem torej. Na drugi strani so najveèkrat moški, ki hitijo pripovedovati, da so taaaaaaaaaako strašno zasedeni, da nikakor ne morejo priti prej kot èez dva meseca.

Konèno naletim na nekoga, ki lahko pride naslednji teden. In zares pride. Avto ima tako dolg, da komaj parkira na našem dvorišèu.

V stanovanje pride naphan z nekakšno narcisoidno samovšeènostjo, èeprav je takoj videti, da ne zna kaj dosti veè kot poštevanko. Ima nekakšne bebave ideje, kako bi kaj položil in kaj je v redu. Ga malo povprašam, kaj meni o tej ali oni obliki, o dizajnu kopalnic, o estetiki, o muranskem steklu, italijanskem porcelanu, ker bi to rad ohranil, pa gleda ko vol. On bi vse vrgel ven, tole in tole položil takole in takole, pa konec. Bo èisto v redu, saj ne paše, da mešaš staro in novo. Kaj pa materiali? Tisti, ki jih uporablja on, so najboljši. Veste, vsi drugi uporabljajo poceni materiale iz one trgovine na Bau***, medtem ko je pri meni vse bistveno drugaèe, je rekel. Tudi cena, seveda. Je zelo visoka. Zato pa ima tak avto. Bom raje izbral kakega drugega mojstra.

Med listjem in travo konèno izberem enega, ki daje za silo inteligenten vtis in ve, kaj je muransko steklo in kaj je res kakovosten porcelan. Tudi ta pride. S pomoènikom.

Dogovorimo se, kaj bo naredil, do kdaj in koliko bo stalo. Potem niè ni tako, kot smo se dogovorili.

Plošèice X bi on postavil po svoje, ker je njemu tako všeè. Saj se ne boste vi tu kopali, mu skušam razložiti, pa ne pomaga. On že ve. Navsezadnje je kopalnica moja, vztrajam, zato naj bo po moje. Je užaljen, a popusti.

Glede pipe sem že pisal. Tudi tokrat mi predlaga turbo bolid za petsto evrov. Ne bo šlo, reèem. Mora iti, ker je res dobra, da je ne bo treba menjati. Najino pogovarjanje je v minuti na robu prepira. Skušam uporabiti preprosto logiko, a je videti, da v šoli niso imeti predmeta s tem imenom. Potem se spomnim, da ima mož zgolj triletno strokovno šolo, da najbrž tudi ne zna nobenega tujega jezika, a sem previdno tiho. Saj je dober po duši, jaz pa nujno potrebujem mojstra, da mi položi plošèice in zmontira vse drugo, kar paè sodi v kopalnico.

Pa ne gre. Usaja se in hoèe, da je po njegovo. Ni sposoben osnovnega dialoga. Kot da je sam na svetu. Govori in govori, jaz pa naj bi ga samo tiho poslušal in se vedno strinjal.

Po nekaj dneh je kopalnica vendarle gotova. Cena je sedaj seveda višja, ker je moral položiti še to in ono. Kot da ni že na zaèetku vedel, kaj dela. Seveda gre za nateg, toda plaèam. Kaj pa mi ostane!

Kopalnico potem zaènemo uporabljati. Takoj odkrijemo, da so fuge iz materiala, ki ne bo dolgo zdržal. Poleg tega je položil nekaj plošèic drugaène barve, kot smo se dogovorili.

Poklièem. Danes nima èasa, morda naslednji teden. Naslednji teden ga ni, ker je odšel ne-vem-kam delat ne-vem-kaj. Naj poklièem èez en mesec.

Poklièem. Ne, on ne ve, da bi se dogovorili za drugaène plošèice. Seveda ne, itak. Jih pa lahko proti plaèilu v trenutku zamenja. Naj mu bo.

Kopalnica je sedaj za silo taka, kot smo želeli, le pipa mi deluje nekoliko sumljivo. Bojim se, da bo poèila, èeprav je iz kovine. Èe bi ga poklical, bi seveda zmagoslavno izjavil saj sem vam rekel. Torej ga ne bom poklical, ker ne želim biti osramoèen pred njim. Se paè ne zna obnašati. Zna pa dodajati vrednost, kot se reèe v žargonu, zato vozi dvakrat daljši avto kot jaz, zasluži pa najbrž trikrat veè.

Nauk te lekcije je zelo preprost. Danes so vsi po vrsti mojstri, èeprav imajo za seboj skromno triletno šolo, na tržišèu pa je veliko poceni kitajske robe. Obèutek za lepo ni predmet v srednjem strokovnem šolstvu, dizajn in okus ali pa bivalna kultura tudi ne, da o umetnosti in zgodovini umetnosti niti ne govorim.

Mojstri ne znajo logièno sklepati, kar je zunaj njihovih ozkih okvirov, zanje ne obstaja. Niso široko razgledani in še manj bodo, saj se slovensko šolstvo vse bolj krèi in spreminja skladno z logiko menedžmenta. Ni èudno, da so na Ministrstvu za šolstvo sami menedžerji.

Nekoè v socializmu so nam govorili, naj študiramo, da nam ne bo treba delati. Danes je drugaèe: izobrazba ni pomembna, važno je samo, da znaš èim hitreje dodajati vrednost. Vedno bo namreè dovolj naivnežev, ki bodo kupili èisto vse, kar jim bodo ponudili.

Dušan Rutar

Vir: za-misli.si

0 komentarjev.


Za vrnitev v obièajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Totalitarizem-Socializem-Obnova-Hisa







Domov
Powered By GeekLog