Afrika kot naftni gigant prihodnosti? Še v tako suhih predelih afriških savan raste rastlina, ki je primerna za proizvodnjo biodizla. Imenuje se Jatropha. Nele Sutterer raziskuje v Madagaskarju surovino, ki bi lahko iz revnih držav naredila bogate uvoznice bencina. V Mahatsinju ni elektrike in ne vode. In domačini še nikoli poprej niso srečali „Vazaha“, tujko. Nakar je prišla Nele Sutterer iz Stuttgarta.

Devetindvajset letna študentka agronomije je raziskovala afriška tla, na katerih zaradi suše komaj kaj raste – razen bencinskega vira prihodnosti. Iz olja oreščkov rastline se lahko proizvede biodizel.

Miti o seksu so v družbi zelo razširjeni. Pometli bomo z nekaterimi največjimi zmotami o najlepši postranski stvari na svetu.

Čeprav vsi mislimo, da o seksu vemo vse, to žal ne drži. To dokazujejo številni miti, ki si jih podajamo iz roda v rod. Te zmote so nastale, ker nekateri pametnjakoviči nepopolne informacije prodajajo za dejstva. Najhujši pa so tisti 'strokovnjaki', ki si nočejo priznati, da se pri spolni vzgoji 'šusa' v redovalnici ne bodo nikoli znebili. Ti si namreč odgovore na vprašanja o spolnosti enostavno izmislijo. Za nekatere pravljice pa so odgovorni celo tisti, ki pred svojim imenom nosijo kratice, kot sta dr. in prof. Ker si v marsičem niso enotni, naj za primer navedemo spor okoli ženske točke G, se teorije in žal tudi dejstva pogosto spreminjajo.

Mi se bomo osredotočali le na teme, za katere lahko trdimo, da držijo kot pribito. Poglejmo si torej nekaj najpogostejših zmotnih teorij.

Piše: Jasta Prava – priredba

Ljudje na splošno začnejo na najnižji ravni čistega preživetja in ko ga dosežejo, poskušajo izboljšati svoje človeško stanje; želijo več udobja. Osredotočajo se na večji avto, večjo hišo, nekaj več denarja v banki – in tja njihova energija gre. Ljudje skušajo biti tista večja, bolj debela, bolj zelena gosenica. Ko zadovoljijo nekaj svojih potreb, pa ugotovijo, da nemir še vedno obstaja. Ker so sprejeli prepričanje, da bodo po zadovoljitvi teh človeških ugodij srečni, je to zelo neprijetno.  V resnici ugotovijo, da so manj srečni kot prej.

Postanejo depremirani. Ne vejo več, kaj bi radi in, kako naj pridejo tja. Mislili so, da poznajo odgovor – udobje ali bogastvo ali kakor že to imenuješ - pa niso prišli tja. Gredo v depresijo, znajdejo se v tesnobi. Dostikrat začnejo s samodestrukcijo. Na naslednji ravni skušajo pridobiti več zavesti, duhovnega zavedanja, razumeti želijo delovanje stvari za običajnimi človeškimi pogoji. Mnogi ste že šli skozi ta proces. »Kaj je naslednji odgovor?« Mnogi ste bili v prejšnjih življenjih zelo premožni. Nekateri ste bogastvo imeli v zgodnjih letih tega življenja, potem pa ste tej energiji dovolili oditi, da ste se lahko osredotočili na duhovno in na zavedanje zavesti.

Človekova glavna naloga je, da prepozna enost v raznolikosti. Rojstvo in smrt sta skupna vsem ljudem. Lakota in žeja sta poznani vsakemu posamezniku.To so resnice, ki se nanašajo na vse, ne glede na vero, narodnost, spol, izobrazbo ali vsoto denarja v žepu.

Zakaj potem ne odgovorimo na klic revnih? Kdaj se bomo odzvali na srce trgajoč jok lačnih otrok?

Na svetu zaradi lakote vsak dan umre 25.000 ljudi, od tega vsakih pet sekund umre en otrok. 852 milijonov ljudi nima dovolj za jesti. Lakota in podhranjenost sta med tveganji, ki ogrožajo globalno zdravje na prvem mestu. In dokler so lačni na svetu, ne moremo govoriti o miru in blaginji človeštva, navsezadnje niti o lastni sreči ne.

Mraz, veter in suh zrak, znani spremljevalci zimskih dni povzročijo koži številne nevšečnosti. Tudi sonce pogosto ni izjema. Ko se odpravljamo na zimske rekreacije, ne smemo pozabiti na ustrezno zaščito. Kako jo torej zaščititi, da bi kljub negativnim dejavnikom ostala zdrava in v dobri formi? Nekaj nasvetov o skrbi in ustrezni negi kože nam je zaupala mag. Metka Adamič, dr.med., spec. dermatovenerologije z Dermatološkega Centra Parmova v Ljubljani.

Koža pozimi ne spi

Temperaturne razlike vplivajo skrajno negativno na našo kožo. Medtem ko je zunanja temperatura pozimi pogosto pod lediščem in se rezkemu mrazu pridružita še veter in vlaga, je v notranjih prostorih zrak pogosto pregret in suh. Mag. Metka Adamič je povedala, da je med evolucijskim razvojem človeški organizem sicer razvil številne mehanizme za prilagajanje na spremembe v okolju, med drugim tudi na skrajna temperaturna nihanja. »Pred negativnimi zunanjimi dejavniki nas ščitijo kožne celice in maščobe povrhnjice, ki tvorijo t. i. zaščitno pregrado.

Sedim in opazujem kako se moje življenje dviga med oblake. Z vsakim dihom čutim motor letala, ki poganja in me pelje daleč. Daleč stran. Vsak potnik, ni važna vera, polt ali spol, se podaja na neko novo pot in vsak ima drugačen razlog. Na sedežu pred mano, mlada mamica tolaži svojo majhno punčko in ji govori, da bo vse vredu, naj se ne boji letenja in naj misli samo na to kako srečna bosta babica in dedek, ko bosta zopet videla svojo malo vnučko.

Prijazne stevardese hitijo mimo, mirijo potnike, jih sprašujejo, če je vse vredu in ali jim lahko prinesejo kaj, da se bodo počutili bolje ter pripravljajo še zadnje stvari, da se lahko pustolovščina začne. Pilot prijazno, z žametnim, vedrim glasom pozdravi potnike in nam zaželi prijetno potovanje. Začelo se je. Adrenalin se dviga in drobne kapljice potu mi močijo čelo, krč v trebuhu postaja vedno močnejši in zvonenje v ušesih je neznosno. Kaj je zdaj to? Ali se tako bojim letenja? Pa saj sem vendar že velikokrat potovala z letalom, ampak tokrat so občutki močnejši, vsak dih, me spomni na cmok, ki ga imam v grlu, duši me. Zdi se mi, da traja večno, vendar se par trenutkov za tem vse spremeni. Ko zagledam oblake, se takoj počutim bolje in misli mi začnejo uhajati drugam, nazaj domov.

To bo mogoče sedaj zvenelo čudno, ampak če mislite, da ste med redkimi, ki živite v enočlanskem gospodinjstvu se zelo motite. Ste del gromozanskega z vso silo prihajajoče se trenda. Do leta 2021 bo več kot tretjina Britancev živelo samih  (leta 1971 jih je bilo samo 12 procentov). Še več, ljudje v enočlanskih gospodinjstvih, so vedno bogatejši in vedno mlajši; na splošno se starostne številke gibljejo med 25 in 44 letom, če smo natančnejši ležijo pri moških številke med 35 in 44 letom.

Oseba v enočlanskem gospodinjstvu porabi 38 procentov več izdelkov, kot ena oseba v štiričlanskem gospodinjstvu. Samski ljudje imajo pogosto manjše pralne, sušilne ali pomivalne stroje, ki so bili narejeni prav za garsonjere, ampak so neverjetno energetsko potratni. Če živite sami boste porabili 55 procentov več elektrike in 61 procentov več plina za kurjavo, kot če bi živeli še s tremi člani v gospodinjstvu.

Hvaležnost je širjenje srca v prostor.
*
Ne morem te naučiti, kako si lahko hvaležen, misli in besede v znak hvaležnosti govoriš skozi dušo. To je želja, ki hrepeni po zahvali za dobroto.
*
Naravni odgovor na to, da so bile tvoje potrebe videne in uslišane, še preden si vedel zanje, zahteva hvaležnost.
*
Hvaležnost je ritem letnih časov. Vse kar prinese letni čas drugemu letnemu času, je hvaležnost, ki obdarja s pomladjo zimo, z zorenjem pomlad, z obiljem poletje in s počitkom jesen.
*
Hvaležnost je spev, ki bi ga radi slišali, ko drugemu poje srce.
*

Ja, letošnje vreme ni prav nič zimsko. Nič sankanja, kepanja in drugih zimskih radosti. To pa seveda še ni največje težava, ki jo prinaša letošnja »poletna« zima. Najbrž ste že sami ugotovil, da letos razhaja neverjetno veliko virusnih bolezni. Ker ni prave, mrzle zime, ki bi jih uničila, se virusi in bakterije veselo množijo in nam povzročijo marsikatero preglavico. Boleče grlo, vnete oči, zamašeni sinusi, vnetja dihal, morda celo vročina in bruhanje… in vse to samo zato, ker ljudje nismo pravočasno začeli skrbeti za naravo in njeno ravnovesje.

No, kakorkoli že, sedaj je, kar je. In kaj lahko storimo mi? Veliko! Na nivoju varovanja narave se bomo morali prav vsi prebivalci planeta potruditi za okolje varstvenimi ukrepi. Pa več o tem kdaj drugič, morda v katerem drugem članku. Danes pa vam nudim nekaj, kar vam bo pomagalo rešiti težave, ki so že tukaj, zdaj, v tem trenutku.

Manj maščob, manj sladkorja, manj soli: še tako trmasti Francozi popuščajo. Vlada je odredila, da naj reklame za hrano nosijo vsebinska sporočila  in opozorila, ki bi Francozom omejile veselje do “grickanja” in spodbudile veselje do športa, do uživanja sadja in zelenjave. Širi se strah, da lahko predelana in hitro pripravljena hrana, ki se bohoti na francoskih mizah in je tudi del njihove kulinarične tradicije, v prihodnje vodi, da bo na francoskih ulicah videti pretežno debelo francosko mladino.

Statistike sicer zaenkrat kažejo, da je le 9 procentov izmed 63,4 milijonov Francozov debelih in manj kot tretjina predebelih. Če za primerjavo navedemo ameriški narod, kjer je ena tretjina odraslih debelih in dve tretjini predebelih. Tudi številne mediteranske in vzhodnoevropske države za temi podatki ne zaostajajo. Reklamna opozorila trkajo na glave kulinarično in tradicionalno zavednih francozov, ki jim nasprotujejo številne knjige, kot je bestseller Mireille Guiliano z naslovom “French Women Don't Get Fat.'' (Francoske ženske se ne zredijo). V knjigi je prikazano dejstvo, da Francozi lahko jedo rogljičke (croissants) in toliko maščobnih izdelkov, kolikor hočejo, brez da bi se napihnili kot balon, kajti Francozi si vzamejo čas, da vsrkajo okuse in hkrati jedo razsodno.

Ljubi prijatelji

V prejšnjem tednu so aktivisti organizacije Avaaz izročili 100.000 podpisov peticije na temo klimatskih sprememb okoljskim ministrom držav, največjih onesnaževalk na svetu. Delovalo je! Vodja srečanja je zavihtel s šopom podpisov in pozval kolege ministre k akciji in strinjali so se, da bo tema klimatskih sprememb prva na srečanju G8 junij letos.
Trenutek (pobuda) je na naši strani. Gradimo na njej! Naslednji torek se bo odvijalo naslednje srečanje namenjeno načrtovanju dejavnosti G8 – in mi lahko pomagamo ohraniti pozornost na klimatskih vprašanjih s tem, da pokažemo, da potreba po aktivnostih narašča. Nam lahko pomagate doseči ambiciozen cilj, do torka zbrati 150.000 podpisov?

Peticijo lahko podpišete na strani:
http://www.avaaz.org/en/climate_action_g8

Z ekloško pridelanimi izdelki si je bio-znamka Demeter pridobila mnogo privržencev med kupci. Sedaj se želijo podati tudi v turistične vode. Zamisel je izvirna, a ne cenovno ugodna. Smejoča se punčka, oče in sin, ki vodita konja skozi cvetoče travnike, tako si Demeter predstavlja zadovoljne in okoljsko zavedne turiste.

Demeter bo v sodelovanju s potovalno agencijo Drei Wünsche (Tri želje) ponujal izključno aktivne počitnice, najprej v Avstriji, Italiji, Franciji, Danski in na grškem otoku Korfu. Pozneje bi se naj pridružile države kot je Tunizija in Indija. Vodič je vedno zraven, namesto hotelov bodo kot prenočišča služili tipični podeželski domovi.

NAMASTE!!!
Tako kot sem obljubila vam danes opišem obisk hiše, v kateri živijo gobavci.

V misijonu imamo volonterji prosti dan četrtek in ta dan sem s skupino odšla v Gandhiji Prem Nivas Leprosy Centre. Najprej so nas sprejeli v eni učilnici in  nam malo povedali zgodovino. V to hišo je mati Tereza sprejela prve bolnike s to boleznijo, tu ji rečejo loprosy, že leta 1958. Potem je njen projekt podprl tudi Gandhi in od države dobila se več prostora in tu je nastalo pravo naselje. Tu delajo samo bratje matere Tereze, ni sester, niti volanterjev. Najprej smo si ogledali njihova tkalnico. To je prava mala tovarna, kjer vse delajo ročno. Tu tkejo sarije in prte za vse misijone Matere Tereze po celem svetu. Ti so bele barve z modrimi črtami.

Strije so neprijetna sprememba na koži, s katerimi se srečuje veliko žensk in tudi moških. Moški jih imajo najpogosteje na ramenih in rokah, ženske pa na prsih, trebuhu, stegnih in zadnjici. O strijah smo se pogovarjali s specialistko dermatovenerologije mag. Metko Adamič, dr. med., iz Dermatološkega centra Parmova, ki se že več let ukvarja z lasersko dermatologijo.

Kaj je vzrok za nastanek strij?
Natančnega vzroka še ne poznamo. Zanesljivo pa na njihov nastanek vplivajo dedna nagnjenost, mehansko raztezanje kože ob različnih dogajanjih v telesu in dogajanja, ki so vezana na določena starostna obdobja in hormonske spremembe. Pri posameznikih, ki so genetsko nagnjeni k oslabeli elastičnosti kože in nastajanju strij, strije običajno nastajajo v puberteti, med rastjo organizma, med nosečnostjo kot posledica debelosti, prehitrega pridobivanja telesne teže, pa tudi pri določenih motnjah prehranjevanja, kot sta anoreksija nervosa in bulimija. Največ težav povzročajo nosečnicam, ko nosečnostni hormoni delujejo na elastična in kolagenska vlakna.

Serija člankov v francoskem časopisu Libération razkriva globalno eksplozivno zmes, ki jo sestavljajo svobodni trg, koncentracija bogastva in nenadzorovani finančni sistemi napram množični revščini in lakoti.

Ekonomska rast: denar nasproti delovnim mestom
Študija, ki jo je v januarju 2007 objavila Mednarodna organizacija za delo Združenih narodov (UN International Labour Organization - ILO) kaže, da nezaposlenost navkljub neprestani mednarodni ekonomski rasti dosega zgodovinske rekorde - 195,2 milijona v letu 2006. "Število plačanih služb se je povečalo za 16 odstotkov, medtem ko se je svetovna produktivnost povečala za 26 odstotkov," pravi generalni direktor organizacije ILO Juan Somavia. "Skrbi nas, da nadaljevanje ekonomske rasti v letu 2007 ne bo prineslo ustreznega povečanja delovnih mest in s tem zmanjšanja števila revnih delavcev."

Dragi bralci!

20.marca smo zaključili z natečajem za najboljši vegetarianski recept. Odziv je bil res neverjeten, saj ste nam poslali za celo knjigo zanimivih in okusnih receptov. Kot je bilo obljubljeno, nas čaka še prijetno delo, ko bomo te recepte spravili v e-knjižno obliko. Upamo, da nam bo do 20 aprila že uspelo in bo knjigica na voljo vsem ljubiteljem vegetarianske kuhinje.

Vsi, ki ste nam poslali recepte, ste se znašli v bobnu za nagrade in žreb je izbral tri nagrajence:

Vabilo na shod v ponedeljek, 26.3.2007 ob 15h pred Mestno hišo 

Udeležite se protesta proti gradnji garažne hiše pod tržnico, ki bo v ponedeljek, 26.3. ob 15h pred mestno hišo. Če bo do gradnje prišlo, tržnica ne bo le okrnjena, ampak leta ne bo delovala (arheološke raziskave pred gradnjo), vprašanje je, če bo sploh še kdaj, gotovo pa ne bo nikoli več, kar je ?

Vprašanja udeležencev in odgovori Benjamina Crema s transmisijske konference '06

V.: Kakšen je odnos med raznolikostjo in individualnostjo? Ali lahko obstaja eno brez drugega?
            B. C.: Če ne bi bilo individualnosti, ne bi mogli govoriti o kakršnihkoli odnosih ali o raznolikosti; brez individualnosti ni ničesar. Smo posamezniki. To je naše od Boga dano bitje. Vendar je treba to individualnost spraviti pod nadzor. Ne vsiljujte je skupinam, ne vsiljujte je drugim ljudem. Vedno morate ohraniti svojo individualnost, ampak dajte jo v služenje skupini. Daste lahko nekaj, česar ne more ponuditi nihče drug; drugi lahko dajo nekaj, kar imajo le oni. Vsak lahko prav zaradi svoje individualnosti ponudi nekaj, česar ne more nihče drug. To je raznolikost skupine.

Kosmiči in vino, sladoled in avokado – prehranjevanje s produkti iz pravične trgovine (Fair-trade) zahteva veliko mero kreativnosti pri pripravljanju jedi, pravi Ben Clowney, ki se je za dva tedna spustil v eksperiment, kako preživeti s “pravičnimi produkti.” Na razpolago je imel 2.500 Fairtradovskih produktov in izgledalo je, da ta njegova naloga zelo preprosta – če spregledamo dejstvo, da v njegovo dieto ni bila vključena zelenjava, mlečni produkti, kruh…..kako se je torej eksperiment zaključil? Poglejmo.

Benova zgodba
Ben pravi: „Kuhal sem kosmiče v rdečem vinu. A to je bil trenutek golega obupa tekom četrtega dne uživanje hrane, ki je nosila nalepko Fairtrade.  izziv sem sprejel, da bi osvetlil problem in razširil ponudbo „fairtradovskih“ produktov. Presenečen sem bil tudi nad izbiro, ki sem jo našel v lokalni trgovini. Imeli so vse od riža, soka, začimb do limon in še mnogo več. Medtem ko je na policah vedno več produktov, se cene nižajo, trgovine zadostijo zahtevam kupcev, ki želijo kupiti „fairtradovske“ produkte,“ zaključi Ben.

Zagotavljanje pitne vode postaja vse bolj ključno za preživetje človeštva. Če se bodo klimacke spremembe dogajale s dosedanjo hitrostjo, bo do leta 2025 tri milijarde od skupno od skupno osem milijard ljudi na Zemji trpelo zaradi pomanjkanja vode. V mnogih predelih sveta bodo nihanja zaloge vode vzrok političnih prepirov, ali drugače povedano, naslednje vojne se bodo borile za podtalnice, reke in jezera.

Na našem planetu, katerega dve tretjini površine pokriva voda, iluzija preobilja vode prekriva dejstvo, da je pitne vode vedno manj. Sedemdeset odstotkov sladke vode je vezano v polarnih kupolah in ledenikih.

Tudi v Sloveniji smo prišli do točke, ko se moramo vprašati, koliko izvorov pitne vode še imamo, zato v Gorenjskem Ekloškem Združenju, redno nadzorujemo vodotoke na celotnem področju gorenjske.

Trdnost obstoja

Kaj pomeni biti svoboden? Ljudje hočejo svobodo, a ne vedo, kaj je svoboda. Ustvarili so definicijo za svobodo in hrepenijo po tovrstni svobodi. Če jih vprašate: “Ali se počutite svobodno?”, vam bodo odgovorili: “Seveda sem svoboden, zato in zato in zato.”

Svoboda je biti brez strahu, brez nevednosti, brez dvomov. Svoboda ni le to, da lahko prihajaš domov in odhajaš zdoma, kadar se ti zahoče. Tudi če si v zaporu, si lahko svoboden. Ampak iz zapora te bodo prej ali slej izpustili. Če pa si ujet v strah, dvom in jezo, morda nikoli ne boš izpuščen ali pomiloščen. Iz tega zapora prideš veliko teže – morda ti nikoli ne bo dovoljeno oditi.

Ena tretjina kupljene hrane Britancev konča v smeteh. Vzroki so med drugim v prekomernih količinah nakupljene hrane, v napačnem shranjevanju in otrocih. Več kot plovica odvržene hrane je še užitne, ostalo so olupki, kosti in čajne vrečke. Najbolj pogosto se vrže v smeti kuhano hrano, manj nekuhanih stvari, a na splošno pristane v smeteh največ  svežega sadja, zelenjave, sledijo kruh in pecivo. Tipična britanska družina kupi 15 kg hrane na teden. Raziskave so pokazale, da bi več kot polovico hrane, ki konča v smeteh, lahko pojedli.

Jennie Price, izvršna direktorica firme Wrap pravi, da bi lahko le z nekaj majhnimi spremembami glede nakupovalnih navad, privarčevali in tako pomagali okolju. Najbolj skrbi zbujajoče dejstvo je, da se le 10%vseh izprašancev zaveda, da vržejo proč toliko užitne hrane. Znanstveniki so namignili, da je 20% vsebritanskih emisij povezanih s proizvodnjo, s predelavo in s skladiščenjem hrane. Preveč nakupljene hrane naenkrat, pretopli pogoji v hladilniku, hrana s kratkotrajnim rokom uporabe, ki se ne poje pravočasno, vse to so razlogi za za pristanek užitne hrane v smeteh.

Sledi domišljijski spis, s katerim želim simbolično in poenostavljeno predstaviti eno od dogagajanj v današnji družbi. Apeliram na to, da bo posameznik sam ugotovil, na kaj namigujem. Ker bi bilo današnjo človeško družbo težko opisati tako na kratko in zaobjeti vse pomembne faktorje, ki na določeno situacijo vplivajo in ker bi se hitro našel nekdo, ki bi povedal, česa vsega nisem upošteval, čeprav bi moral, raje uporabljam namišljeno družbo androidov. Če kdo želi, lahko zgodbo dopolni.

Na planetu Q živijo bitja, ki jedo le kovino, kovinojedci. Ta bitja so androidi, njihovo telo je napol organsko, napol robot. Da bi preživeli, uživajo predmete, ki so sestavljeni iz raznih kovinskih elementov (Fe, Zn, Al,...). V splošnem jih ne zanima, kateri vsi elementi in v kolikšni meri so zastopani v njihovih živilih. Poznajo obliko teh živil, sestava jih ne zanima. Zaradi zgodovinskih razmer se je uveljavil trend, da vsi jedo 6 tipov geometrijskih teles, ki se prosto nahajajo v njihovi naravi: kocke, piramide, krogle, tetraedre, valje in pa neka nenavadna telesa X. Pred nekaj tisočletji so ta bitja na različnih delih planeta uživala razne kombinacije teh predmetov. Nekatere rase so celo uživale samo krogle, nekatere pa samo valje.