|
||||||
|
|||||||
Zaupal vam bom skrivnost – Aurigo.
(Uvod v simboliko zmaja)
Christ lapis: »Po mojih velikih bolečinah in trpljenju, sem vstal, očiščen in brezmadežen.« (Kamen vseh filozofov; Rosarium philosophorum 1550)
Sprva sem se namenil izoblikovati po vrstnem redu povsem drugačen tekst o simboliki zmaja. Ko sem ob svojem raziskovanju naletel še na dve sliki iz alkimističnega arzenala stare Evrope, je ta izdelek pred vami. Za evropsko alkimijo in za katero predvsem nevedneži pravijo, da je šlo pri t.i. alkimistih za iskanje materialnih stvari in pretvorbo nežlahtnih kovin v zlato.
Nekateri naredijo korak naprej in zagotavljajo, da gre pri alkimistični formuli za pomensko pretvorbo in iskanje nesmrtnosti človeka. Dejansko pa gre pri vseh risbicah in alkimističnih navedbah za prispodobe v zvezi s človeškim telesom, njegovim delovanjem, psiho in dušo. A kod mi prav za takšne trditve? Pod roke mi je prišel tekst o skrivnem jeziku iz knjige, ki analizira prerokbe enega največjih evropskih prerokovalcev. Takole se glasi prevod dveh odstavkov iz knjige »Jezik ptic ima svoj izvor v davnih mitologijah. V ezoteričnem skandinavskem epu Sage Volsunga, Sigurd (skandinavski ekvivalent Siegfridu iz tevtonske pesmi o Nibelungih) ubije zmaja, ki čuva zaklad. Takoj zatem, po ukazu kraljice, začne junak peči zmajevo srce. Ob tem pa si opeče prste.
Da bi ublažil bolečino, si dane prste v usta in jih seslja. Tako okusi zmajevo kri in takoj postane razsvetljen vizijom iniciacije. V tistem trenutku, ko Sigrid popije kri, začne razumevati Jezik ptic. To kar se nauči s pomočjo jezika ptic, mu omogoči, da spremeni svojo usodo, za sebe osvoji zmajev zaklad, ki je kot hrepenenje njegovega srca, v liku uspavane Brunhilde.
V tej legendi lahko najdemo vez med iniciacijo – legitimnega prehoda v višjo duhovno sfero – in Jezikom ptic. To je jezik, ki ga – v mnogo čemur kakor Muzika sfer – lahko slišijo samo vpeljani, tisti, ki so se ogrnili z zmajevo kožo.«
Ob alkimističnih slikah se velikokrat pojavlja Merkur – modrosti ali Nazarijev alkimistični zmaj iz 16. stoletja.
»Jezik ptic ali tudi zeleni jezik poimenovan v astro-alkimiji, prerokovalec ga je imenoval scabreux jezik, je jezik ezoteričnosti, ker pripada domeni zraka. Po Fulcanelliju je jezik ptic jezik, ki podučuje o misteriju stvari in razodene resnice. V klasični literaturi, se pogosto koristi ime Terezias, ki označuje vrače in preroke, le ti poznajo skrivnost ptičjega jezika in se z njim poslužujejo pri prerokovanju. V grškem mitu, je boginja Atena oslepela smrtnika Tereziasa, ker jo je videl nago. Svoji kači je ukazala, da naj da svoj jezik v ušesa Tereziasa in ga prečisti. Zahvaljujoč kačji magiji, je Terezias od tistega trenutka lahko poslušal in razumel jezik ptic, ki je skrit in zakrit vsem tistim, ki nimajo prečiščen ta portal čutov.«
Naj ga tudi tukaj predstavimo, Merkurja filozofov. To je čudno, strašno bitje, z lovkami na katerih visi luna, sonce, ima krila in luskine, dolgo brado in dvema nogami, na kateri so merkurjevska krila. Le v kateri glavi je lahko zrasla takšna čudna podoba?
V knjigi O kamnu filozofov (Musaem Hermeticum) je sledeča pesem, ki je opremljena s spodnjo sliko zmaja, ki »živi v gozdu«:
Najbolj strupen je, vendar pomanjkanja v nikomur nima,
ko vidi svetlobo sonca in sonca sijajen ogenj,
on razprostre svoj strup
in vzleti tako omamno,
da mu niti eno živo bitje ne more biti ovira.
Njegov strup postane veliko zdravilo,
ker golta svoj strupeni rep,
in zato hitro izpije svoj strup.
Vse to se dogaja na njegovem lastnem telesu,
iz katerega se cedi obliž slavni,
z vsemi svojimi čudežnimi vrlinami,
in tukaj se vsi modreci na ves glas veselijo.
Nadaljujmo s smrtjo!
Ali pripravimo se za smrt, kajti za njo živimo.
(Čeprav se je izogibamo, a je neizbežna.)
Naslednji dve sliki sta tudi iz evropske alkimistične tradicije, iz Atalante fugiens, Michaela Maierusa (1617). Prva slika (De Secretis Naturae) predstavlja človeka v izkopanem grobu. Človek deluje, kakor, da se ne zaveda okolice okoli sebe. Okoli človeka je ovit zmaj. Zmaj poljublja »uspavanega« človeka na usta.
Ta slika resnično predstavlja že umrlega človeka. Če je to tako, se lahko povprašamo, kaj dela zmaj v grobu. Ali gre morda samo za zmajeve črte na pokopališčih ali pa gre za res tiste šifre alkimistov?
Ko sem skorajda že spisal ta tekst, sem na internetu še poiskal slike. Naletel sem tudi na Maierusovo Atlante fugiens. Ta slika je vzeta iz zadnjega poglavje v knjigi (rimska L). In dejansko predstavlja smrt. »Graščina zmajev je v votlini Zemlje, toda človek je na Zemlji, v neposrednem Zraku…..« Odgovor lahko najdete v navedenem tekstu. »Zmaj vedno označuje Merkurja.« Ali obratno, se sprašujem?
Druga podobna slika predstavlja kralja, ki ga ovija »piton« (A. Eleazar, Donum Dei, Erfurt, 1735). Zadeva je tako predstavljena: »Od pitona (Mercurius vivus) težka, vlažna voda je pripravljena. V tej vodi lahko raztopite kralja (zlato), njegovo celotno telo in to sporočite Vulcanu, ki oboje skuha v najvišji medicini. Na ta način, s tem spolzkim pitonom, lahko nekdo oplodi kralja ter kraljico in zaradi tega se lahko zaplodi neverjetno število otrok.«
Le kakšne šifre so tukaj nametane?
Francis Huxley odgovori tako: »Lahko podamo odgovor na povpraševanje o izdelavi Zlatega zarodka. Tukaj gotovo delimo vizijo embrioničnega življenja, kakor je njegovo ime in podobe povezani s pritrditvijo; trditi, da nas zlato vrača na alkimistična tla, na kateri sta materija in dih medsebojno preoblikovani. Zaradi tega moramo začeti s Prvotno Materijo. Zmaj oblikuje Progenitorja in sledi pravilu trikratne ženitve, da bi bil to njegov lasten odsev, vse do ponovno dveh spočetih v njemu, kot njegovih lastnih otrok. Ta odsev je seveda vzet iz oblike ženske, ki je soror mystica alkemista in resnično soproga Hindujca.
V hinduistični tradiciji pravijo, da je ženska zaporedoma soproga štirim partnerjem. Njen prvi partner ali bitje je Soma, ne samo kot dajalec življenjskega soka, ampak kakor luna. Njen drugi soprog je Gandarva, čudoviti glasbenik in na njegovem dihu so prinešene duše nerojenih otrok v maternico. Njen tretji soprog je Agni – Ogenj, seksualno poželenje, ki razvname kotel rojstva. Četrti soprog je njen človeški mož, ki iz ljubezni lahko edini preskrbi priložnost za Somo, Agni in Gandarvo, da izvede reprodukcijski čudež, da živo srebro, žveplo in zmaj, izpolni med njimi njihove energije, kakor alkimistični mož.«
Druga slika (Sonce in Luna ubijata zmaja) je še bolj zabavna
Pri tej sliki imamo dva prizora, prvega spredaj in drugega od zadaj. V zadnjem prizoru streljata na zmaja moški (Sonce) in ženska (Luna) na oddaljenega zmaja. V prvem prizoru pred nami, pa se je zmaj postavljen med moškega (Sonce) in med žensko (Luno). Oba visoko nad svojo glavo zamahujeta z lesenim kijem in verjetno tolčeta po zmajevi glavi.
Ga želita ubiti? Pri moji veri ne. Ob tej sliki sem se ponovno spomnil vzhodne tradicije. Treh stebrov. Tri stebri v človeku. Treh energijskih strebrov, po katerih teče življenjska energija, prana, či.
Alkimistična razlaga slike se glasi:
»Zmaj ne umre, četudi je usmrčen preko brata in sestre, ki sta Sonce in Luna.«
Desni kanal - sončni kanal, pingala (nadi), tudi rasana po tibetansko. Levi kanal - lunarni kanal ali ida nadi, tudi lalana po tibetansko. Zmaja na žalost predstavlja centralni kanal, šušumno v hinduizmu ali avadhuti kanal v budizmu. Zmaja je potrebno toliko časa tepsti, z leve in desne strani, iz sončne in senčne strani, dokler se ne prebudi in zapoje Kreslinovo pesem Od višine se zvrti:
Saj že mama govorila je,
da z višine se ne vidi vse,
da nikdar ne izveš, da so samo papir,
zmaji, ki že toliko let visijo nad menoj.
Povrnimo se h knjigi Kača in zmaj. Slike so iz poglavja: Uvod v zgodovino alkimije. V knjigi so predstavljeni različni alkimistični teksti in zgodovina alkimije. Iz knjige je vzeta tudi slika 7 iz Alkimijskega procesa, ki je komentirana na sledeč način. Vendar, da bi malce bolje razumeli, je potrebno predstaviti tudi predhodno sliko in sliko 8, ki sledi.
Slika 6: Telo gnije v grobu od stekla.
Slika 7: Njihove duše odhajajo; začenja se izparevanje.
Slika 8: Sol in Luna postanejo eno telo, hemafrodita, ki je zalito z roso iz neba. Z nebeškim vplivom, ki je poistoveten s kondenzacijskimi kapljicami, ki ponovno padajo navzdol.
Naj si bodi slika prikaz: ali velike združitve ali končnega umiranja, sta me dve ptici – duši spomnili na tibetansko teorijo ustvarjanja in umiranja človeka. To je thigle od očeta in thigle od matere, ki ju vsak človek pridobi z rojstvom in izgubi ali se raztopita z njegovo smrtjo.
Na koncu sem naletel tudi na sliko K. Reussneurja (Reusneur), Pandora, Basel, 1582. Na sliki v krogu je zmaj, ki grize svoj lastni rep. Iz leve šape mu raste drevo cvetlica s tremi različnimi cvetovi. Na desni strani rdeč cvet (Rubeum), na levi strani beli cvet (Album) in na sredini modri cvet (Flos sapientum). Pod zmajem in rdečim cvetom je luna, pod belim cvetom sonce in na sredini šestkraka zvezda (Mercurias nosfer).
Razlaga slike je takšna: »"Merkurovski jedec repa" je naš subjekt (ego). Iz ene korenine poganjajo rože, najvišje dobro. Bela roža označuje lunarno "filozofsko tinkturo", rdeča roža označuje "kovinsko tinkturo". Misteriozna "modra roža" na sredini se imenuje "roža modrosti"«.
SLIKA: Zmaj modrosti
ZDRUŽENOST
Nadaljujmo s slikami. Iz začetka 16. stoletja imamo še eno sliko iz Aurora consurgens. Moški in temnopolta ženska vežeta zmaja. Komentar k sliki je takšen: »Naš Merkurovski zmaj« je lahko premagana samo s Soncem in Luno skupaj. To se pravi, da bi nekdo ubil zmaja mora 
premakniti njegovo žveplo in lunarno vlažnost ob pravem času.«
Tekst lahko nadaljujem s filozofskim jajcem. Gre za Androgina ali Rebisa. Rebis, z moško in žensko glavo stoji na zmaju, zmaj pa na Zemlji v filozofskem jajcu.
A010. Sixth woodcut from the series in Basil Valentine's Azoth.
Materia prima: »Kličejo me jajce narave, poznan s strani vseh filozofov. Živo srebro ali fin Merkur imenovan (…). Stari zmaj, stari starec, sem vsepovsod blizu in daleč (…). Letim proč, četudi me nekdo zveže z merami. Veliko oblik, barve in form imam in sem vpeljan s silo moškega in ženske.« (Theoria Philosophiae Hermeticae, Hanover, 1617).
A kaj pravi Chavalierov-Gheerbrantov Slovar simbolov o Rebisu?
»Rebis je simbolična figura, ki jo je Vasilij Valentin v 15. stoletju objavil v svojem hermetičnem delu Razprava o dušiku. Rebis (nastalo iz res bina) je simbol Androgina. Alkimisti pravijo rebis prvemu zvarku iz duha minerala, pomešanega z njegovim telesom, ker je narejen iz dveh reči, se pravi iz moške in ženske, iz tiste, ki topi in tiste, ki se topi, čeprav gre
Povzemimo verze Arjadeve iz pesmi O prečiščenosti:
Zato je potrebno z vsemi močmi
delati tisto, kar bedaki obsojajo,
z dejstvom, da je človekov duh čist,
biti združen s svojim božanstvom.
Mistiki, s prečiščenim duhom,
ljubkujejo z prelestnimi dekleti,
izpolnjeni s strupenim plamenom strasti,
kako bi se osvobodili same želje.
Modrec, ki meditira, postane sam sebi garuda1,
ki izsesa kačji strup in ga pije.
Svoje božanstvo dela neškodljivo
in na njega ne deluje strup…
Ko razvije duh modrosti
in usmeri srce k razsvetljenju,
ni več nič, kar ne bi mogel storiti,
da izkorenini svet (iz svojega duha).
Na kratko bom omenil tudi povezave z ozvezdji, kajti ne bom se več spuščal v astronomijo, ki jo je potrebno še dodatno raziskati. Z dvema ozvezdjema, Kačenoscem in Zmajem. Ozvezdje Zmaja je bilo pred več kot 10.000 leti pred precesijami glavno ozvezdje, kakor je sedaj zvezda Severnica. Zaključimo ta tekst s sliko Fabrizija Zmajeva palač in tekstom Francisa Huxleya ter ugriznimi v lastni rep.
Engraving from Principio Fabrizi: Delle allusioni, imprese et emblemi, Rome, 1588.
Slika: Zmajmesto
»Zmaju je bilo dano mnogo imen: Modri, Strašni, Sijajni, Ostudni, Podkupovalec, Nadzorni, Gospodar Sveta. Toda, preden se je čas začel, se njegovo bitje ni razlikovalo od ne-biti, njegova luč iz njegove teme, njegovo nebo iz njegove zemlje, težko bi se poimenovalo z ustrezno besedo kakor je tad ekam, sankritsko Ta edini. …..
Tako je hiša oblikovana, v pravem telesu zmaja, z ognjem v srcu odgovarja Soncu nad njim, in mesto bi lahko bilo zgrajeno po istemu načrtu, njegov vladar imenuje sebe Vladar Sveta. Zmaj je potem pregnan spodaj v grajsko ječo ali zunaj zidov, da brani mogočno trdnjavo boga.«
Na koncu se bom zahvalil svojemu prijatelju Δ, ki me je opomnil na kačerepca.
OM
Stvari, ki jih vidimo, so izpolnjene z Brahmanom.
Stvari, ki jih ne vidimo, so izpolnjene z Brahmanom.
Iz Brahmana se pojavlja vse kar je:
Iz Brahmana vse – a on vseeno ostaja isti.
Garuda je mitološka, božanska ptica, sovražnik in ubijalec kač.
Om … Shanti Shanti Shanti.
Popelji me iz nestvarnega v stvarno.
Popelji me iz teme v svetlobo.
Popelji me iz smrti v nesmrtnost. (Birihadaranjaka Upanišada)
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070321000634878
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
