Vsi se še spomnimo velikih hollywoodskih filmov, kjer so tajnim agentom s hi-tek napravami, ki jih človeško oko še ni videlo, vsiljevali misli ter jih reprogramirali za opravljanje določene naloge. Ne razumem, zakaj so producenti, režiserji ter scenaristi vložili toliko časa in truda pri izmišljanju "mašine" oz. naprave za vsiljevanje misli oz. pranje možganov, ko pa se takšne naprave s podobnim namenom uporabljajo že več desetletij.

Pralnik možganov, ki ga je človeštvo izumilo okrog leta 1926 (glede na Wikipedijo), se imenuje televizija (TV). TV do zdaj predstavlja najbolj izpopolnjen ter učinkovit medij za vsiljevanje misli.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Ni dieta tista, ki razočara človeka, ampak je človek tisti, ki opusti dieto. Zveni kot značilna propaganda? No, saj pravzaprav je, vendar je še kako resnična. Neresnična pričakovanja, da se lahko z nekaj dnevi stradanja za vselej znebimo težav z debelostjo, so obsojena na propad. Zato je tu nov, celovit program, ki vpliva na celoten življenjski slog, kar je, navsezadnje, tudi edina prava rešitev.

Dietni program FAT SMASH je sestavljen tako, da ne more razočarati, saj vsakomur odpira nove možnosti in krepi samozaupanje, vendar pa zahteva popolno predanost. Namenoma je oblikovan tako, da poleg izgubljanja odvečnega sala ljudem pomaga razumeti, da so za bolj zdravo, srečno in daljše življenje nujne nekatere spremembe celotnega življenjskega sloga.

Nobena druga država ne pozna toliko otroškega dela kot Indiji. Bojkoti, sankcije in zakoni niso mogli iztrebiti problema, – kajti religija in kastni sistem podpirata izkoriščevalski sistem. V slabo osvetljenem prostoru čepi na tleh 40 otrok starih od 9 do 14 let. Šolskih klopi ni, manjkajo stoli, tudi o šolski tabli ni ne duha ne sluha v tej “učilnici.” Vsak od otrok drži kvečjemu v roki en svinčnik in en zvezek. Učilnica meri borih 25 kvadratnih metrov. Le nekaj blokov naprej se lahko sliši vpitje otrok, ki čakajo na avtobus, da jih odpelje domov k staršem. Šolarji imajo na hrbtu prevelike torbe, oblečeni so v lično zlikane uniforme.

Eni, tisti premožnih staršev, prihajajo iz privatnih šol. V klimatiziranih in z računalniki opremljenimi učilnicami so ravnokar končali s poukom v Algebri. Drugi, otroci iz revnih družin, opravljajo v podnajemniški baraki program za rehabilitacijo. Ti otroci so nekdanji delavci. Poreklo je tisto, ki v Indiji odloča o tem ali bo otrok dobil odlično izobrazbo ali pa bo moral prispevati k družinskemu proračunu. Iz Unicefove študije je razvidno, da se Indija lahko “ponaša” s 35 milijoni otroškimi delavci,  od tega jih je 15 procentov mlajših od 14 let. Neuradne cenitve govorijo o še višjih številkah, med 60 in 125 milijoni.

Kako je človeška vrsta lahko preživela?

Obstaja toliko neumnosti o spolnosti, da je presenetljivo, da človeška vrsta še obstaja.

Ker se seks prodaja, se mu ni mogoče izogniti. Spremlja nas na vsakem koraku, zato ni nič nenavadnega, da je tudi strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem področjem, vedno več. Pravijo, da nasveti niso škodljivi, a to žal ne drži. Lahko so celo nevarni, saj si strokovnjaki vsak teden izmislijo nova 'dejstva', ki jim slepo verjamemo.
V naši družbi kroži na desetine različnih mitov o seksu. Nekatere zmote se zdijo logične in prav te so lahko pogubne.

POČASTIMO MAMO ZEMLJO V SOBOTO, 21. APRILA 2007 V PARKU PRED Telovadnico Partizan vabi na prireditev Mama Gaya Svetovni dan Zemlje na Vrhniki Sobota, 21. april 2007 PRIDRUŽI SE PRAZNOVANJU!

(mali verouk za nepoučene kristijane, ateiste, odpadle kristjane, pogane, malikovalce, krivoverce, mlačne kristjane, fanatike, izobražene, neizobražene, izobčene, preganjane, zmedene, dobre in hudobne)                

Dragi moji, spoved je v današnji Cerkvi najbolj problematična. V spovednicah se marsikaj dogaja, če se sploh kaj dogaja. Obtožujemo druge, se zgražamo nad sabo ali pa povemo nekaj rutinskega. Po vsem tem se počutimo dobre, vsaj za dve uri, potem pa jovo na novo. Opozarjam, večinoma se tako dogaja, če sploh prestopimo prag spovednice.

Če imamo srečo, da naletimo na duhovnika, ki si je vzel čas, se pa dogaja, da ne odpuščamu niti sebi, niti bližnjemu, niti Bogu. Da, na koncu je Bog kriv za vse. Sploh nam ni žal za grehe in popačenosti. V bistvu sploh ne vemo, da se moramo po spovedi poboljšati ali se vsaj truditi da se poboljšamo. Pravzaprav sploh ne vemo kaj je prav in kaj narobe. Pri verouku smo gotovo preslišali, da imamo srce ali pa so nam to pozabili omeniti.

Nikoli si nisem mislila oz. premišljevala, kaj naj bi pomenil čas, kaj nam lahko da in kdaj nam še kako lahko pride prav. In nikoli nisem razmišljala, da bi se kdaj koli morala v življenju tako nenadno posloviti in navaditi na nekaj tujega in mrzlega.

Življenje mi je 26.03.2004 pokazalo svojo stran resnice.... Bil je to navaden delovni dan, kot vsi do sedaj. Bil je petek in dan katerega naj bi preživela na najlepši način, ki je sploh možen, s svojimi prijatelji. In tako nekako je tudi bilo. Po šoli sem se odpravila v Škofjo Loko in sicer na praznovanje sošolkinega rojstnega dneva. Odpravila sem se z pozitivno energijo in vedoč da je vse ok. Z mami sem se dogovorilo o uri prihoda, za Očija pa sem vedela da je na službenem potovanju in da je z njim vse v redu.

Naš uspeh ali neuspeh sta v nas samih. Ali rabimo samopomoč? Da. Rabimo dobro samopomoč.
Eden sodobnih učiteljev samopomoči je Avstralec Michael Norman, znan predvsem po idejah, ki jim sam pravi “avtomatična sprememba brez moči volje”.
Poglejmo si del zanimivega intervjuja, ki ga je imel s Self-Help Corner Magazinom v juliju 2006, v katerem je beseda tekla o njegovem globokem in edinstvenem razumevanju psihologije človeka. Govora je bilo o čustvih, odnosih, odstranjevanju preteklih strahov, soočanju z življenjskimi izzivi in kaj je potrebno za resnično, trajno spremembo.

Na vprašanje, kaj je skrivnost za spremembo številka 1, Norman odgovarja, da so najmočnejši vzvod čustva. Večina ljudi skuša svoje misli in navade spremeniti direktno, kar pa ni nauspešnejši način.
Na primer, večina kadilcev želi prenehati kaditi z discipliniranjem samih sebe, da ne bi spet prižgali. Skušajo se upirati svoji močni želji, kar pa ne deluje.

Piše: Nara Petrovič

Kje so korenine civilizacije? Ko v Bangalorju listam po knjigi The Pride of India, je vse več kot jasno: tukaj nekje ... Ne vem. Morda ... Ko skozi okno pogledam na ulico, »več kot jasno« pogoltne gost smog. Tam ima moj »morda« kar nekaj zaveznikov. Nepregledna množica ljudi v silovitem magnetnem polju, ki ga tvorijo stroga indijska kultura na eni strani in zahodnjaški materialistični ideali na drugi, živi shizofreno življenje.

Kultura so ženske v sarijih, včasih kak moški v belem, ostro razmejene vloge obeh spolov, obedovanje z desno roko, umivanje zadnjice z levo, trije obroki riža in pikantne omake na dan, petje manter, obiskovanje templjev, nekaj obredov in praznikov na leto ...; zahodni materializem so milijoni vozil na ulicah, mobitel v skoraj vsaki roki, napol gole ženske v časopisih, sodobne TV reklame za vse od pralnega praška in cementa do zavarovalnic in bank ter sodobnih kopališč in nakupovalnih centrov, (cenzurirani) poljubi v indijskih filmih, sanje o denarju in bogastvu. American dream nedvomno postaja tudi Indian dream, kultura gor ali dol.

Parižani bodo julija letos lahko preizkusili nov način gibanja po mestu. Na 1500 različnih mestnih točkah bodo postavljena posebej izdelana in vandalsko preizkušena kolesa. Kot član si lahko s pomočjo kartice izposodite kolo na eni točki in ga vrnete na drugi. Kartico lahko napolnite z dvema evroma na dan ali 40 evri na leto.  Kot član se prvih 30 minut lahko vozite zastonj.

Za naslednje pol ure morate plačati 1,10 evrov, za vsakih tridest minut 2,30, itd. Da tatovi ne bi imeli dela, se vse kolesarje poziva k čimprejšnji vrnitvi kolesa na varno točko, kjer jih lahko primerno zaklenejo. Podoben projekt je bil izjemno uspešen v Lyonu, kjer je sicer cena članarine nižja, in se je vožnja s kolesom izkazala za najhitrejšo obliko gibanja po mestu. Parižani po tihem upajo, da se bo podobno kot se je to zgodilo v Lyonu, spremenila celostna podoba mesta, da bo le to dobilo tišjo, manj onesnaženo in prijaznejšo atmosfero.

Ne daleč od Luftarovcev pri Sv. Ani, leži na samem vas Kšajtovci.
Nedelja je in domačinka Madracija stopica po levi strani ceste.
Pred hišo številka 14, sedi po malo naglušna gospa Forenzija,
s katero gospa Madracija prične lahkoten pogovor.
Tako po opravljeni uverturi se gospa Madracija zazre preko
ceste v vrt sosednje hiše od koder se širi nenavaden vonj
tamkaj zasajenih rož. Z roko pokaže proti vrtu in vpraša gospo
Forenzijo – Kaj pa so to za ene rože?
Malo naglušna Forenzija z lahkoto presliši vprašanje in s
pogledom sledi Madracijino roko v vrt preko. Forenzija v pozdrav
pomaha sosedi Kiblschvancovi preko ceste in ta odzravi, enako
storijo tudi njeni gostje Čehi. Fortenzija se nasmeji in reče –
Ma Čehe ja, ma Čehe. Gospa Madracija jo pogleda in ponovi –
Mačehe, zanimivo. To novo ime za te nove rože nenavadnega
vonja se hitro razširi vse tja do Luftarovcev in čez. Baje je to cvetje
postalo tako poznano, da je zdaj glavni hit vseh pokopališč naokrog.
Ako je to zaradi imena ali nenavadnega vonja pa morda ne
bomo nikdar izvedeli.

Piše:Dr. Vojka Bole-Hribovšek v novi številkiKarme plus

ODPUŠČANJE OSVOBAJA

Gotovo poznate koga, ki se mu je zgodilo kaj težkega in se zdaj s tem ubada že leta in ne more in ne more preko tega. Vse njegovo življenje je nekako zaznamovano s tem in vse gleda skozi očala tistega, kar je bilo. Ne zmore "od-pustiti", to pomeni "pustiti stran od sebe" in se s tem rešiti. Sri Dip Narajan Mahaprabhudži, veliki indijski učitelj iz prejšnjega stoletja je dejal: "Človeku sta najtežji dve stvari: malo jesti in odpuščati."

Pa ne gre za to, da bi zdaj obsojali ali omalovaževali tiste, ki tega ne zmorejo. Nekatere zlorabe in krivice so resnično grozljive in jih ne gre podcenjevati, vendar pa ni treba, da nam krojijo življenje in preprečujejo, da bi še kdaj bili srečni. Tudi pri tem nam lahko pomaga joga. Poglejmo, kako!

Milo kot čistilno sredstvo se je v desetletjih močno spremenilo. Danes imamo na voljo ogromno barv in vrst mil za čiščenje in razvajanje. Lepota se začne pri čistoči. Redno, skrbno in koži prilagojeno čiščenje je osnovni ukrep tudi v času sodobne kozmetike. In ker napačne metode čiščenja, predvsem preveč agresivne, lahko koži zelo škodijo (razdraženost in celo poškodbe), je najprej treba poznati svoj tip. Pri tem vam lahko pomaga kozmetičarka, včasih pa celo dermatolog.

Mlada, zdrava in normalna koža prenese umivanje z običajnim milom. Nekateri se držijo pravila, da je otroško milo koristno tudi za odrasle, saj je bolj nežno. Ne glede na to, ali izberemo klasično milo, tekoče milo iz televizijskega oglasa ali naravno milo, je dobro vedeti, da je voda temelj vseh oblik čiščenja in da je ostanke mila treba vsakokrat dobro sprati s telesa, zlasti z obraza. Če ga seveda zanj uporabljate. Želja po bolj naravnem Danes je povpraševanje po čim bolj naravnih izdelkih večje kot kdaj koli prej, na srečo pa tudi konkurenca na tem področju postaja vse večja. Tako imenovani bioval je spremenil tudi odnos ljudi do živali in okolice. A ni vse naravno, kar se kot tako prodaja.

Maščobe so edina prehrambena skupina, pri kateri ljudje vsaj malo pazijo na količino ter se občasno vprašajo, če je zdrava. Ampak so maščobe resnično tako nezdrave kot mediji pravijo? Odgovor je da in ne. Na vprašanje je težko odgovoriti predvsem zato, ker mediji, kadar govorijo o maščobah, ne specificirajo vrste maščob, temveč kar vse tipe vržejo v isti koš ter zaključijo s trditvijo, da so maščobe nezdrave.

Omenjeno pa seveda ne drži. Določene maščobe so vsekakor za človeško telo nujno potrebno ter tako tudi zdrave. Res pa je, da določenih drugih maščob naše telo vsekakor ne potrebuje in bi bilo zelo priporočljivo, da bi jih kompletno izločili iz vsakdanje diete.

Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

STE PRESTRAŠENI IN OBČUTITE KRIVDO?
Čustveno izsiljevanje je ena izmed pogostih oblik čustvene zlorabe, ki se izraža kot psihična premoč ene osebe nad drugo. Pogosto ga je srečati v partnerskih razmerjih, neredko pa tudi v drugih odnosih (med otroki in roditelji; med sodelavci, med zaposlenimi in nadrejenimi itn.).

Razumeti, kako deluje čustveno izsiljevanje ter nato skušati čustvene izsiljevalce spreobrniti v ljudi, kakršne smo poznali nekoč, je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Če se ta na koncu vendarle ne posreči, smo postavljeni pred resno preizkušnjo, ali v določenem odnosu sploh še vztrajati.

Gledališče Unikat in Rdeči noski vas vabimo na dobrodelno predstavo za otroke "Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra...", ki bo v petek, 13. aprila, ob 18h v dvorani Brod (Na gmajni 1, Ljubljana).

Izkupiček predstave bo namenjen društvu Rdeči noski - klovni zdravniki. S tem bomo pripomogli, da bodo klovni - zdravniki še naprej redno prinašali veselje in optimizem otrokom na Peditrični kliniki v Ljubljani in v Splošni bolnišnici Maribor.

Piše: R.M. v novih Misterijih www.misteriji.si

Dr. Hulda Regehr Clark, ameriška biologinja, trdi, da sta za pojav bolezni kriva samo dva dejavnika: paraziti in onesnaževalci oko­lja, ki so nakopičeni v telesu. Njena odkritja so popolnoma spremenila razumevanje nekaterih bolezni in našo predstavo o njih. Njene izkušnje je v Nem­čiji na naturopatski kliniki na bol­nikih proučeval zdravilec Alan E. Baklayan in izkušnje strnil v knjigi Para­ziti – skriti vzroki mnogih bolezni. V knjigi, ki je prevedena v slovenščino, na­tanko opisuje, kako se lahko sami ali s pomočjo zdravilcev znebimo nad­lež­nih povzročiteljev bolezni. Iz knjige povzemamo nekaj odlomkov.

Ugotovitve dr. Clarkove so pritegnile tu­di mene in kmalu sem začel sistema­tično testirati svoje bolnike. Z začu­de­njem sem spoznal, da je bilo mogoče ob­remenjenost s paraziti dokazati pri vseh. Metodo in pripomočke (frekvenčni ge­ne­rator) dr. Clarkove sem povzel potem ko sem že vrsto let izvajal resonančno te­rapijo Bicom in opravljal testiranja z elektroakupunkturo. Izkazali so se kot iz­jemno učinkoviti in zanesljivi. Po mo­jem prepričanju bi morali izsledki dr. Hul­de Clark postati predmet sistematič­nih raziskav in sestavni del koncepta na­ravnega zdravljenja.

Ameriško Kardiološko združenje je pred leti ugotovilo, da je umrljivost za srčnimi boleznimi najnižja v Grčiji, posebej na Kreti, najvišja pa na Finskem. Razlike so bile rezultat prehrambenih navad, natančneje, rezultat uživanja maščob. V deželah z visoko obolevnostjo in umrljivostjo za boleznimi srca in ožilja so ljudje uživali več nasičenih maščob, ki vsebujejo veliko holesterola, prebivalci Mediterana pa so svoje srce reševali z olivnim oljem, ki je sestavina skoraj vsake njihove jedi. Olivno olje je v uporabi že dolga stoletja. V Egiptu, Grčiji in Rimu je bilo razširjeno prepričanje, da olivno olje, ki ga je Homer poimenoval kar tekoče zlato, vrača moč in mladost.

Modri predniki so olivno olje uporabljali v prehrani, ob tem pa tudi kot zdravilo, za negovanje kože in las, zdravljenje odrgnin ali ran, nenazadnje pa tudi kot sredstvo za maziljenje ob rojstvu in smrti. V starem Rimu so mazilili celo kamnite kipe! V ljudski medicini je nekaj kapljic soka iztisnjenih oliv veljalo kot zdravilo za pomirjanje mišičnih krčev pri športnikih, zdravilo za urejanje prebave, zniževanje krvnega tlaka in uravnavanje delovanja srca. Olivno olje je prav posebno olje, saj je edino, ki ga lahko uživamo takoj zatem, ko »stisnemo olivo«. Vsa druga olja se morajo dodatno obdelati, rafinirati ali čistiti, da so primerna za prehrano.

Vsake toliko časa se v medijih pojavi kakšen članek, ki govori o vodi. Jaz pa imam svojo - dvojno izkušnjo s pitjem vode in mogoče bo pritegnila še za koga.

Danes nič več ne pijem vode. To mislim dobesedno. Ne pijem vode, ker pač nisem več žejen. Ne pijem tudi drugih tekočin, kot so gazirane pijače, ne pasteriziranih sokov, mleka, ker pač nisem več žejen. V zadnjih dveh letih in pol, odkar sem postal ......... enostavno nisem več žejen. V teh dveh letih in pol sem vsega skupaj popil mogoče dva litra in pol vode. Ne uživam drugih posebej pripravljenih tekočin, redko kakšen dan popijem sveže stisnjen naravi sok.

Včasih je bilo drugače, posebej ''pred velikim preobratom'', popil sem velike količine vode, deset do petnajst kozarcev dnevno, neprestano sem bil žejen, moje telo je potrebovalo vodo, kot da se je želelo nečesa očistiti. Vedel sem, da je voda nujno potrebna za moje življenje, za čiščenje telesa, za moje preživetje.

Kajenje prestavlja grdo in nevarno razvado, za katero skoraj vsi (predvsem nekadilci) čakamo, da bo končno sprejet zakon, ki bo preprečil kajenje v javnih prostorih. Mogoče bo marsikaterega kadilca ta zakon pripeljal do tega, da se bo enkrat za vselej odpovedal "čiku". Kljub temu pa sem mnenja, da določeni velikani in lobiji kajenje in cigarete izkoriščajo kot grešnega kozla za bolezni, ki jih v veliki večini povzročajo druge stvari oz. droge.

Podobno kot druge droge (alkohol, marihuana ...) tudi cigareti vplivajo na živčne prenašalce.  Kajenje najbolj vpliva na raven dopamina, ki daje uživalcu droge občutek sreče, zadovoljstva in tudi sitosti. Zato imajo kadilci običajno manjše težave z držanjem telesne teže kot pa nekadilci, seveda pri enakem tipu neprimerne in nezdrave hrane. Situacija pa se seveda spremeni v fazi, ko se posameznik poskuša odvaditi kajenja.

Na zidcu je.
Odel se je v belo ruto
in čaka z oljčno vejico,
prepričan, da gleda ljudem,
mir v oči.

V vetru je in se smehlja
težkim listom vode,
kot bila bi tekočina žalosti prva,
pred zrahljano besedo ljubezen.
Približal se je ustnicam,
ki so to besedo izgovarjale.

(mali verouk za nepoučene kristijane, ateiste, odpadle kristjane, pogane, malikovalce, krivoverce, mlačne kristjane, fanatike, izobražene, neizobražene, izobčene, preganjane, zmedene, dobre in hudobne)                

Dragi moj kristjan, toliko sva porabila, da sem ti razložil, zakaj in kaj je maša v cerkvi. Maša je darovanje druge božje osebe, ki ji je ime Sin in Jezus Kristus. Pri maši se spominjamo vsega tega dogajanja. Maša je žgalna in klavna daritev iskrenega človeka in Boga. Maša naj bi nas vrnila v širjenje božje sreče in svetlobe, vračala naj bi nas v čar stvarjenja in ljubezni, v čar bogatenja Boga s človeškimi značaji in različnostjo. V čar biti eno z Enim.

Kruh in vino pri maši sta višek božje ljubezni in dobrohotnosti. Dajeta nam možnost, da smo skozi zgodovino in tudi sedaj prisotni pri tem najsrečnejšem trenutku za človeka in človeški rod. Bog je na ta način hotel ostati z nami, ostati preko dimenzijskih preprek eno z nami. To nam omogoča tretja božja oseba, ali Sveti Duh. Ko duhovnik blagoslovi kruh in vino in ko izreče Jezusove besede posvetitve, to je moje telo, to je moja kri, deluje preko duhovnika duh ljubezni med Očetom in Sinom in naredi, da je v teh tvarinah res navzoč božji in človeški sin Jezus Kristus.

Pranje perila spada k vsakdanjiku in s tem opravilom povezani okoljski učinki so neizogibni. A vseeno lahko brez velikega napora privarčujete na elektriki; in sicer tako, da znižate pralno temperaturo. Na ta način lahko privarčujete od 30 do 47 procentov energije, pravijo iz Öko-Institut-a. Znanstveniki so primerjali električno porabo pri različnih pralnih temperaturah.

Rezultati so pokazali, da je varčevalni potencial pri pranju perila lahko zelo visok. Če znižate pralno temperaturo iz 60 stopinj na 40, lahko, glede na starostno stanje pralnega stroja, privarčujete 45 procentov elektrike, pri znižanju temperature iz 45 stopinj na 30 lahko prihranite med 30 in 40 procentov. Sedaj obstajajo na trgu pralni praški, ki omogočajo pranje perila pri 20 stopinjah (v kolikšni meri taki in podobni pralni praški škodujejo okolju, je že druga zgodba).