Piše: Nara Petrovič

"Čuj, Jožica, na tretji čakri danes čutim napetost. Kaj bi to lahko bilo?"

"Sigurno imaš Marsa v drugi hiši, pa tudi mož ti verjetno izčrpava iz avre pozitivno čustveno energijo."

"Saj res! Zadnjič sem v meditaciji dobila kanalizirano sporočilo, da moram zaščititi mental, če začutim možnost težav."

"Da, poslušaj vodnike. Ne pozabi: vedno so s teboj, da bi ti pomagali."

"Saj vem, ampak kaj če je to povezano še s karmo iz prejšnjih življenj? Mislim, da bi lahko šla na regresijo. Delavnica razsvetljenja mi je sicer pomagala, a nisem začutila stika z astralom …"

Pogovor med prijateljicama na mariborski tržnici. Pomen je razumljiv samo poučenim. Kaže, da dobro staro obrekovanje politikov, sosedov in grenkobe življenja več ni aktualno. "Jasno - nikogar ne smeš soditi, kajti kozmos poskrbi, da se karma vedno uravnoveša in boš sejal to, kar si žel," bi mogoče rekla Jožica in tako z moderniziranim naukom iz Svetega pisma branila svoje ezoterično razmišljanje. Zdi se mi, da bi lahko v knjigah, ki mešajo krščanske nauke z ezoteriko, Božjemu sinu raje kot Jezus rekli Ezos, ali kar po domače Ezo.

Duhovnost je popularna, o tem ni dvoma. Moj edini pomislek je, ali je res vse izobilje artiklov in uslug, ki so danes na voljo in imajo na embalaži nalepko "duhovno", res takih. Trgovci so kot kameleoni, ki pri prilagajanju ponudbe povpraševanju pogosto nimajo zadržkov. Resda je težje pojasniti višjo ceno bio-eko-duhovne motorne žage, računalnika, motike ali okenskih stekel, kot podobnih knjig, seminarjev, živil, zdravil, ležišč ali stolov, a če bo priljubljenost "duhovnosti" še naprej naraščala, je samo vprašanje časa, kdaj bomo lahko kupovali eko-računalnike, bio-žage in aku-motike.

Včasih so mistiki živeli v votlinah, kolibah ali gozdovih, umaknjeni od ostalega sveta, kdor je hotel ezoterično znanje, pa je moral ponižno priti k učitelju in se podrediti njegovim pravilom. Danes si lahko mistika mirne duše predstavljamo s kravato, poslovnim kovčkom, nasmehom za 100.000 tolarjev in iztegnjeno roko, ki ponuja prav to, kar nam manjka. Seveda nam ni treba ničesar posebnega spreminjati, samo življenju nekaj malega dodati in našli bomo višji smisel. Instant duhovnost je pravi hit na tržišču, iz reklam pa je razvidno tekmovanje med ponudniki - kdo bo predstavil lažjo, hitrejšo in učinkovitejšo tehniko, ustrezno današnjemu tempu življenja.

Povprečen Slovenec že težko spremlja medijske prispevke, če ne pozna izrazov, kot so: reiki, prana, čakre, karma, mudre, šiatsu, feng-šui, džjotish, vastu, avatar in neštete druge podobne besede. Poznavanje katere od ezoteričnih metod (še toliko bolj, če je iz zelo odročnih krajev in povezana s skrivnostnim mojstrom) pri laikih vzbuja spoštovanje. "Nauči me! Pokaži mi! Ozdravi me! Iniciraj me!" so pogosti vzkliki navdušencev. Že majhna "mistična" izkušnja vzbudi v obiskovalcih delavnic in seminarjev občutek, da so zasidrani v višji zavesti, čeprav se to prepričanje po padcu na trdna tla "realnega življenja" neredko skrha. Poskusijo še večkrat in tako krepijo občutek, da napredujejo. V resnici pa bi težko z nekimi objektivnimi merili utemeljili, katere korake naprej so naredili. Občutek je tu, toda občutki so pogosto varljivi. Kaj pa, če se razvija nekaj drugega in ne njihovo zavedanje o pravem jazu? Morda samo raste ego in postajajo še bolj to, kar niso? Ezoterični nisem je hujši kot vsakdanji nisem, ker me pahne v lažno prepričanje, da sem. Diagnoza bolezni je: ezoterični egon, pripišemo pa jo lahko vsakomur, ki v imenu zasanjanosti, sentimentalnosti, mističnosti, "ljubezni" itn. bolj ali manj nespontano postaja tak, kakršen naj bi bil po merilih popularne ezoterike.

Ne mislim, da so vse ezoterične metode neučinkovite - prav nasprotno - z nekaterimi imam izredno dobre izkušnje. A v mnogih primerih mi je sumljivo njihovo doziranje. Kakor moramo antibiotike jemati kontinuirano in v ustreznih merah, da bi dosegli želeni učinek, je treba tudi doze samospoznanja jemati premišljeno. Tistim skupinam, ki se posvečajo predvsem telesnemu zdravju, gre pri tem še najmanj očitati, če se le ne nalezejo omenjenega ezo-ega, ki je prisoten pri bolj "globinskih" pristopih.

Sicer pa so možni celo takšni paradoksi, da pride človek z delavnice osvobajanja ega s trikrat večjim egom, kot ga je imel prej. Jasno, da je on sam edini, ki tega ne vidi, saj je ego ogrnjen v prepričljivo krinko duhovne ponižnosti. Merila razsvetljenosti na delavnici so bila jasno predstavljena - bodi umirjen, srečen, nenavezan, kontemplativen, čist, povezan z duhom itn. - in bog ne daj, da bi kaj manjkalo. Zaigrati kakšno lastnost pa tudi ni tako težko; vsak bi znal, če bi se učil od tako sijajnih učiteljev. Zlasti prvi mesec ali dva.

Ezoteriko sem orisal s precej ironije, čeprav ne mislim, da je vsa škodljiva ali neumna. Hotel sem samo opozoriti na to, da določene nedoslednosti hitro spregledamo, ker se ne moremo videti skozi objektivne oči. Ne gre zaupati prvemu vtisu, še toliko bolj, če je preveč duhoven - ne pravijo zaman, da se hudič najraje skrije v meniška oblačila … in p(r)odaja odrešenje.

Ko torej prihodnjič začutite napetost v tretji čakri ali ugotovite, da vas nadleguje Saturn, razmislite, ali si ne mešate štren kar sami oziroma vaš ezo-ego, ali pa imajo res čakre in planeti kaj pri tem. Saj ni nič slabega, če zaupate mejnim znanostim, kot so energetsko zdravljenje in astrologija, gotovo pa se o njih ne boste prav veliko naučili od Jožice z mariborske tržnice, ki jih je spoznala preko članka v ezo-reviji.