Atmosfera je najranljivejši del Zemljinega ekološkega sistema. Predstavlja tanko plast in človek lahko s svojim delovanjem usodno spremeni njeno molekularno strukturo. Dejansko smo že povzročili, da se je v atmosferi zelo povečala količina ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča, da se Zemljino ozračje vse bolj segreva (učinek tople grede).

Najvidnejši dokaz za segrevanje ozračja je naglo zmanjševanje ledenikov po vsem svetu. Tudi naš Triglavski ledenik je praktično blizu izginotja. Posledično prihaja do segrevanja morja, ki povzroča vse ekstremnejše nevihte, orkane, tajfune in po drugi strani vse hujše suše.

Nauk, ki ga mora človeštvo sprejeti pomeni, da je potrebno spremeniti naš način življenja. Gre za eno največjih prioritet našega časa. Ko pogledamo po svetu, vidimo, da to zavedanje o nevarnostih segrevanja planetarnega okolja prepočasi sega v politične vrhove v naši ˝naddržavni˝ skupnosti EU, gledano širše je situacija še slabša. Je pa to veliko večji problem, kot je terorizem, ki je sicer prav v vrhu vseh mogočih političnih in drugih srečanj politikov.

Politiki v Sloveniji, z leve in desne, se ukvarjajo z napačnimi prioritetami. Še vedno večji del svoje energije vlagajo v medsebojna ideološka obračunavanja, ki segajo v čase daleč nazaj.   V Sloveniji se nam obetajo velike spremembe. Kmetijstvo se bo soočilo s spremenjenimi režimi rek in padavin, posledice bodo vplivale na razpoložljivost vode v tleh. V Sloveniji nam grozi zmanjšanje padavin za 20 odstotkov. To pa pomeni, da se lahko relativno kmalu soočimo s pomanjkanje vode, po podatkih stroke najbolj verjetno v severni Sloveniji.                                                

Kakšno je stališče Zelenih Slovenije ko gre za varovanje pitne vode?                                 
Ena sama kapljica nevarne snovi lahko onesnaži na tisoče litrov vode! Onesnaženje ostaja še nekaj generacij v naši podzemni vodi, ki jo sicer uporabljamo za pitno vodo. Pri zaščiti vodnih virov v Sloveniji delamo prepočasi. Preko pitne vode iz sistemov je še zmeraj veliko ljudi izpostavljenih različnim strupom, ki presegajo dovoljene vrednosti. Prav tako je zaskrbljujoče, da se v posameznih občinah lotevajo zalog globinske vode, sanacijo površinskih voda pa zanemarjajo. Na ta način dobesedno črpajo »zlate rezerve« vode za naše vnuke.  Pitna voda je osnovno živilo. Za takšno veljajo najstrožja pravila zaščite virov pitne vode. V tem smislu želimo doseči omejitev nečiste industrije preko tehnološke posodobitve in ekološke sanacije. V kmetijstvu pa prehod iz pretežno konvencionalne in integrirane pridelave v večji meri na ekološko pridelavo. Samo na takšen način lahko dolgoročno zaščitimo vire pitne vode. Podpiramo ustreznejši nadzor in slovensko civilno iniciativo za zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Podatki o  monitoringu pitne vode morajo biti javni, saj je dostop do te informacije osnovna pravica vsakega državljana. Strinjamo se s predlogom Zveze potrošnikov Slovenije, da je potrebno ustanoviti neodvisen organ – Agencijo za varno hrano. Ta bo lahko kot neodvisni organ za nadzor nad proizvodnjo, predelavo in trgovanjem s kmetijskimi pridelki in živili nasploh učinkovito ščitila interese potrošnikov. Ni dileme, da je v skupnem interesu vseh prebivalcev Slovenije,  da država takšno Agencijo tudi ustrezno financira.                                                                                                                                    
Od nas samih in od pristojnih v državi je odvisna učinkovitost izvajanja zaščite vodnih virov ter zdrave pitne vode. Ne pozabimo, da tudi prihodnje generacije potrebujejo dovolj vode, ki bo morala ustrezati določenim standardom. Zato je trajnostno upravljanje z vodami bistvenega pomena za naše prihodnje življenje. Sedaj v Sloveniji kar precej denarja vlagamo v vodne izgube oz. v količino, premalo denarja pa namenjamo v kvaliteto pitne vode. V bližini vodnih virov se mora obvezno vzpostaviti izključno ekološko kmetijstvo. Sedaj se potrošnika slabo varuje, zraven dobrih zakonov potrebujemo tudi učinkovite inšpekcijske službe. Ni dovolj zgolj imeti Ministrstva za okolje, inšpektorje za posamezna področja ali različne direktorate, ki so žal večkrat neusklajeni in zato neučinkoviti. Gre za problem vseh področij družbenega življenja, ki se mora odražati v delu na vsej politični črti (lokalno-državno; parlament-vlada-sodni sistem). Ta trenutek je v tej smeri mnogo učinkovitejša civilna družba in mediji.                                                                                                                                                              

Kaj lahko na tem področju storimo v občinah?                                                                      
Izjemno pomembno je, da vodna območja posebej pazljivo zavarujemo. Pri tem je nujno, da se posamezne občine povezujejo s tistimi, s katerimi si delijo skupne vodne vire. V Sloveniji moramo vzpostaviti celoviti monitoring za površinske in podtalne vode. Samo preko celovitega spremljanja kazalcev kakovosti vode ter posledično sprejema ustreznih ukrepov, bomo lahko učinkovito izvedli ukrepe za izboljšanje stanja vode in okolja nasploh ter s tem tudi zdravja ljudi. Opozarjamo na pomembno vlogo lokalne skupnosti in njihovih pristojnih institucij, ko gre za zdravo hrano in pitno vodo.                                                                                         

Zeleni Slovenije vztrajamo pri hitrejši pripravi in večji proračunski podpori izvajanju ustreznih ukrepov za izboljšanje okolja, zaščito vodnih virov ter zdravo pitno vodo. Verjamemo, da ste župani spoznali, da je potrebno za izboljšanje stanja voda pospešiti projekte zaščite podtalnice in pitne vode v vseh občinah po Sloveniji.                                      V nadaljevanju citiram nekatere člene Zakonov, ki nam lahko dodatno pomagajo pri reševanju sedanjih težav in optimalni zaščiti vodnih virov. Pristojnosti občin:                        

1. Po 26. čl. Zakona o varstvu okolja sta oskrba s pitno vodo ter odvajanje in očiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda obvezni lokalni javni službi.

1. Po 29. čl. Zakona o varstvu okolja lahko občina za posamezna območja, ki morajo biti posebno varovana pred obremenitvami, predpiše časovne omejitve obratovanja in druge ukrepe varovanja.
2. Skladno z Zakonom o vodah lahko občina določa vodovarstvena območja in ustrezne režime varovanja talnih vod določenih območij. Če ta območja segajo v več občin, je to predmet odločanja države iz dogovarjanja pristojnih občin.
3. Po Zakonu o urejanju okolja in Zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor občina lahko z prostorskim planiranjem usmerja dejavnosti v prostoru, s čimer lahko posredno zmanjšuje vpliv na okolje.
4. Posredno lahko občina zmanjšuje negativne vplive na vodne vire s primerno strategijo razvoja kmetijstva ter sanacijo divjih odlagališč odpadkov. 

Mestne občine lahko na podlagi 27. člena Zakona o varstvu okolja za svoje okolje sprejmejo predpise o emisijah, ki so strožji od predpisov Republike Slovenije. Vse občine lahko na podlagi  28. člena tega zakona določijo status ogroženega dela okolja – območja, ki so potrebna sanacije ali so okoljsko posebej obremenjena. 
Občina ima na svojem ozemlju vse pristojnosti za povezovanje in sodelovanje med posamezniki in organizacijami, ki delujejo na okoljskem področju. Enako velja za regijsko sodelovanje in povezovanje. In tega si Zeleni Slovenije želimo več!

Naj 21. stoletje postane stoletje obnove in trajnostnega razvoja. Izkoristimo priložnost, da v tej krizi skozi sodelovanje sprostimo našo ustvarjalnost, inovativnost in navdih, ki so del naše pozitivne človeške dediščine. Premagajmo naš drugi pol, našo nagnjenost k pohlepu in zameram.                                                                                                                                

»Izbira je naša! Tudi odgovornost in prihodnost sta v naših rokah!˝                                                                            

Predsednik Zelenih Slovenije:
Vlado ČUŠ prof. svetnik