Angleška učiteljica je v Švici iskala stanovanje. Oglasila se je pri krajevnem šolskem upravitelju, da bi ji pri tem pomagal. Takšno stanovanje se je našlo in vrnila se je v London po svoje stvari. Spomnila se je, da ni opazila kopalnice, ali kakor je rekla ona WC. Pisala je šolskemu upravitelju in vprašala, če je WC v stanovanju ali blizu njega.

Šolski upravitelj, ki tega angleškega izraza ni poznal, je bil zmeden in niti sanjalo se mu ni, da je mislila na stranišče. Končno je poiskal nasvet pri župniku. Zaključila sta, da je morala s tem misliti na Wayside Chapel. Gospa je nekaj dni kasneje prejela naslednje pismo:

Dr. David Servan-Schreiber
OZDRAVIMO depresijo, tesnobo in stres brez zdravil in psihoanalize: 7 naravnih metod zdravljenja

OPIS VSEBINE:

Knjiga odkriva veliki potencial notranjega zdravljenja, ki je v vsakem človeku. Predstavi nam sedem naravnih metod zdravljenja depresije, tesnobe in stresa, ki temeljijo na lastnih zdravilnih mehanizmih telesa, še posebno možganov, srca in fizioloških procesov.

Metode dr. Davida Servan-Schreiberja so nastale na podlagi revolucionarne raziskave, ki jo je s sodelavci opravil v bolnišnici Shadyside Univerze Pittsburgh, in se uvrščajo med nove in učinkovite načine zdravljenja. Metode so dale odlične rezultate, izkazale so se za zelo uspešne, varne in brez stranskih učinkov, njihovo veljavnost in učinkovitost pa so potrdila številna znanstvena raziskovanja.

Še nikoli se ni toliko govorilo o podnebnih spremembah in o ukrepih proti njim kot v zadnjih mesecih. V javnih in političnih diskusijah gre predvsem za zniževanje emisij toplogrednih plinov s strani prometa in industrije kot tudi naših potreb po toplotni energiji in elektriki. Pri vsem tem pa vplivajo vsi našteti dejavniki na podnebne spremembe občutno manj kot naše prehranjevalne navade. Študije dokazujejo: uničevalec podnebja št. 1 je proizvodnja mesa.

Prehrana z živalskimi produkti ne le da povzroča večji del toplogrednih učinkov, ki jih povzroča človek, tudi njeno zmanjšanje lahko, v nasprotju z drugimi ukrepi, poteka brez  investicij v nove drage tehnologije. Zato bi bilo skrajno nespametno, da bi ignorirali ravno ta najučinkovitejši ukrep proti podnebnim spremembam: spremembo prehranjevalnih navad.

NA 9. VSESLOVENSKEM FESTIVALU NEVLADNIH ORGANIZACIJ LUPA, vas pričakujejo:



Okrogla miza "Izzivi in obeti za e-participacijo v lokalnih skupnostih – projekt AGORA"
Kraj in čas dogajanja: Kino Šiška, dvorana Komuna, 30. 9. 2010, 10.00–12.00
Organizator: Zavod INePA – Inštitut za elektronsko participacijo

Dosedanje izkušnje z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v demokratičnih odločevalskih procesih na občinski ravni v Sloveniji so le deloma potrdile teoretska pričakovanja o večjih možnostih soodločanja pri zadevah, ki vplivajo na življenje občanov v lokalnih skupnostih. Namen strokovne javne razprave je osvetliti obstoječe izzive in ovire ter prihodnje obete pri vzpostavljanju celovite dvosmerne e-participacije o javnih zadevah med občino, občani in civilno družbo prek različnih komunikacijskih kanalov.

AUM MEDITACIJSKI VIKEND Z AUM TEAMOM IZ ITALIJE
DEBELI RTIČ, 15,16,17 OKTOBER 2010

ZAVEDANJE  +  RAZUMEVANJE  =  MEDITACIJA
MANTRA: ŽIVLJENJE JE PREKRATKO, DA BI BILI NESREČNI!!

Ponovno v Slovenijo prihaja AUM TEAM iz Italije s svojimi asistenti. Tokrat se bomo poleg AUM MEDITACIJE zabavali še na druge načine. Naše prvo srečanje v maju je bilo nepozabna izkušnja. In vedeli smo, da si želimo še. Udeležba na delavnici bo slovensko – italijanska. Udeleženci prejšnjega AUMA vedo, koliko radosti, energije, svežine, spodbude, smeha, poguma, igre in ljubezni so delili z  nami. Igrali se bomo z:

Buda je pogosto govoril ponoči. Ljudje so takrat prinesli oljenke in jih postavili pred učitelja. Sčasoma so pričeli med seboj tekmovati, kdo bo prinesel večjo, lepšo in bolj razkošno oljenko. Nekega dne je Buda napovedal svoj govor v neki vasi. Ljudje so se nestrpno pripravljali na ta svečan trenutek.

Med njimi je bila tudi starka, ki je bila tako revna, da ni imela oljenke, poleg tega pa ji je nihče ni hotel dati. Zato se je odločila, da bo prodala edino dragocenost, ki jo je imela – amulet, ki ga je dobila od svoje matere. Za denar, ki ga je dobila, je lahko kupila čisto majhno oljenko in nekaj olja.

DEVI ŠOLA JOGE
500 URNI PROGRAM ZA BODOČE UČITELJE JOGE
Sodobni & tradicionalni pristop k jogi

Oktobra 2010 se začenja v okviru DEVI joga centra dvoletni izobraževalni program za bodoče učitelje joge. Izobraževanje bo potekalo na nivoju, kot bi ga bodoči učitelj joge moral iskati, da bi zagotovo lahko spoznal disciplino joge v vseh njenih razsežnostih, globini in pristnosti izročila.

Joga. Poučevanje joge zasledimo danes že skoraj vsepovsod. Žal pa ne vsepovsod tudi  primerne in usposobljene učitelje oz. učiteljice joge. Kar se meni osebno zdi čisto normalno. Predvsem zato (tudi v vseh vzhodno-evropskih državah) ker ljudje nimajo dobrega poznavanja in razumevanja  tradicije joge kot tudi sodobnega pristopa k jogi. Do leta 1991 so bile joga in podobne metode praktično prepovedane! Joga je pri nas šele v »razvoju«.  Le upamo pa lahko, da ta »razvoj« ne bo šel v isto smer kot v nekaterih zahodnih državah, ko joga postane le sofististicirana telo-vadba s sanskrtskimi imeni.

Akcija je samo prva dobljena bitka – register je podlaga za sistemske okoljske rešitve

Brdo pri Kranju, 28. september - Predsednik republike dr. Danilo Türk je na Brdu pri Kranju sklical posvet na temo dolgoročnih učinkov in strategije vlade na področju skrbi za okolje. Po posvetu je društvo Ekologi brez meja za izvedbo največjega okoljevarstvenega projekta v zgodovini države Očistimo Slovenijo v enem dnevu! odlikoval z redom za zasluge.

Obiščite sejem Narava-zdravje

Pozdravimo jutri je osrednji slogan 41. sejma ponudbe izdelkov, dejavnosti in idej za zdravo življenje ter trajnostni razvoj, Narava-zdravje. Vrata prireditve tudi letos odpiramo z alternativno vstopnino, tj. zbiranjem odsluženih mobilnikov in knjig, ki ste jih nemara doma že „prerasli”. Pokrovitelj akcije je predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, pokrovitelja celotne prireditve pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.

Izoliran kuhalnik, senena škatla, vroča škatla, toplotni kuhalnik, kuhanje brez ognja, – kakorkoli že imenujte, je odlično!

Ideja je preprosta in genialna hkrati, uporabljali so jo naši predniki po vsem svetu, in v uporabi je še danes. Gre pa tako, ko hrana zavre v loncu jo pustite kratek čas da vre, par minut, nato vroč lonec postavite v dobro izolirano škatlo, kjer se kuhanje dokonča. Na takšen način prihranite ogromno energije in tudi časa za kuhanje, nič nadziranja ali še vre, ali bo šlo prek… raje ta čas počnite kaj drugega.

Da, imajo. Gre za tiste naravne nesreče, ki jim na takšen ali drugačne način botruje človek in ki predstavljajo njegov klavern prispevek k sožitju na Zemlji. Eni od teh vplivov so bolj očitni, eksoterični, drugi bolj skriti, ezoterični.

Med prve sodijo tisti človekovi posegi v okolje, ki ga siromašijo, rušijo ravnovesje v njem in uničujejo naravo. V ozadju teh posegov je večinoma dobiček, želja, da bi od narave iztržili čim več - ne glede na posledice. To pa ni edini uničujoči človekov vpliv. Brezobzirni posegi v naravo so samo odsev brezobzirnega odnosa. Gre namreč za zelo kompleksen odnos med vsemi oblikami življenja na planetu, predvsem med človeštvom in ostalo naravo. V tem odnosu igra človeštvo vlogo psihe (duševnosti), narava pa some (telesnosti). Za kaj gre?

MyChi® Ljubljana vam predstavlja

EKSKLUZIVNO V OKTOBRU
gostujemo Jasona Irvinga iz Avstralije v sodelovanju s Shano

SVETA GEOMETRIJA, MAGIJA in PORTAL 10-10-10

sobota, 9.10.2010 enodnevni intenziv, PORTAL 10-10-10
nedelja, 10.10.2010 Meditacija Portal 10-10-10
in
intenzivni vikend seminar, 16. in 17. oktobra 2010
ki ga ne smete zamuditi

Mnogi starši dajejo socializaciji zelo velik, če ne ključen pomen pri vzgoji svojih otrok. Po njihovem sta za socializacijo otrok nujno potrebna obisk vrtca in šole. Pa je res socializacija nekaj, kar si otrok pridobi le v vrtcih in šolah.

Ker se mi je stvar zdela preveč poenostavljena in ker sem jo sama nič kolikokrat slišala zaradi te `slavne´ socializacije – moja hči namreč ne hodi v vrtec- sem se sama podala v raziskovanje le-te. Dobila sem namreč občutek, da večina staršev, katerih usta so polna `takšnih ali drugačnih socializacij´, sploh nima pojma o čem pravzaprav govori. Torej, začnimo z definicijo socializacije oz. s tem kako stroka pojmuje socializacijo.

Najprej varnost....
Državljani EU in strokovnjaki s(m)o enotnega mnenja: največjo grožnjo prometni varnosti predstavlja vožnja pod vplivom alkohola, sledita prehitra vožnja in neuporaba varnostnih pasov. Nedavna raziskava evropskega javnega mnenja (Eurobarometer) o cestni varnosti je še pokazala, da, kar zadeva rešitve, Slovenci med vsemi Evropejci najmanj verjamejo, da bi k izboljšanju varnosti pripomogli strožji predpisi, precej bolj pa verjamejo v moč ozaveščevalnih kampanj in občasna dodatna izobraževanja voznikov.

Zelo pomembne so tudi dejavnosti, zapisane v novem evropskem programu za varnost v cestnem prometu 2011 – 2020. Z njim želi EU v prihodnjem desetletju prepoloviti število žrtev prometnih nesreč, saj evropskih cestah vsako leto umre toliko Evropejcev, kot ima prebivalcev mesto velikosti Kranja.

Ammino poučevanje se je  pričelo že z  njenim rojstvom. Na ta svet je prišla v tišini in z nasmehom, kar je božanska gesta, vredna naše kontemplacije. Takšen  je bil Ammin način od nekdaj. Vedno je poučevala ljudi skozi  svoje življenje.

Če opazujemo Ammo, bomo zaznali utelešenje vseh božanskih lastnosti, ki jih nenehno spodbuja v nas. Če želite razumeti predanost, opazujte, kako ji solze tečejo po licih medtem, ko prepeva duhovne pesmi. Če se želite naučiti nesebičnega služenja svetu, sedite en večer ob njej, ko bo objela 12.000 ljudi. Če iščete odgovore na vprašanja o sadhani (duhovnem urjenju), si predstavljajte, kako je leta nepremično sedela na obali, popolnoma odmaknjena iz sveta. In karkoli Amma počne, bodisi sedenje v tišini, govor tisočim ali pometanje ašramskega dvorišča, je meditacija.

Turizem in biotska raznovrstnost je tema letošnjega Svetovnega dneva turizma, ki ga 27. septembra svet obeležuje od leta 1980 dalje.  »Biotska raznovrstnost je globalno tveganje. Potovanje in turizem morata biti del globalnega truda za zaščito biotske raznovrstnosti«, je  v svoji poslanici ob svetovnem dnevu turizma povedal generalni sekretar Svetovne turistične organizacije ZN Taleb Rifai. Vloga turizma pa sega dlje od zaščite biodiverzitete, zato je ključno vprašanje, kako lahko turizem zmanjša svoje negativne socialne, okoljske in ekonomske vplive. 

Turizem je ena največjih svetovnih storitvenih industrij - od leta 1950 do 2008 se je število mednarodnih turistov (merjeno po številu mednarodnih prihodov) povečalo iz 25 milijonov na 900 milijonov. Zaradi svoje razsežnosti močno posega v naravno, kulturno in družbeno okolje ljudi in krajev po celem svetu. To ima nemalokrat negativne posledice in zato je turizem, namesto ena izmed glavnih gonil družbeno ekonomskega razvoja, pogosto vzrok kopičenju bogastva v rokah turističnih operaterjev, izkoriščanju lokalnih skupnosti in neenaki razdelitvi svetovnega bogastva.

Dogaja se. Celostni, sistemski pristopi vstopajo v naše življenje. Skoraj nevidno, a odločno. In s sabo nosijo presenetljive uvide za ljudi in vso živelj. Naša današnja gostja pooseblja sodobne pristope. O njih govori sproščeno, prepričljivo, z nasmehom.

Pri tem, o svojih prebojnih ugotovitvah in invencijah, govori kot o najbolj naravnem, običajnem dogodku. Pa saj to tudi je. Laboratorijska izolacija molekule zelenih rastlin za zdravljenje raka in protokol, ki dovoljuje odkrivanje učinkovitih zdravil za vse vrste bolezni. Povsem normalen in logičen premik v luči kozmične zavesti. Današnja gostja je Romina Znoj. To je njena zgodba.

Če bi nekomu pred stotimi leti rekli, da bodo ljudje nekoč morali vodo filtrirati, jo prečiščevati in se celo boriti zanjo, bi vas prav okroglo pogledal ali pa si v najboljšem primeru mislil, da prihajate iz kakšne puščavske države. A to, kar je bilo nekoč le težava sušnih področij, postaja danes zelo resna in skrb vzbujajoča realnost po vsem svetu.

Voda, ki nam jo je narava podarila kot nekaj, kar naj bi brez skrbi neposredno uživali, postaja vse bolj neužitna, tista, ki je zaenkrat še čista, pa vse bolj cenjena. V Sloveniji se tega morda premalo zavedamo, saj smo ena redkih evropskih držav, kjer lahko še vedno pijemo vodo iz pipe (pa tudi to je za pitje bolje pretočiti čez kakšen kakovosten filter!), poleg tega pa je tudi (še) ne plačujemo, saj naše položnice zaenkrat vključujejo le ceno vzdrževanja vodovodne infrastrukture. A kako dolgo še?

Ljudje smo čudna bitja. Po eni strani neverjetno sebični, kadar gre za 'moje' in 'meni', po drugi neverjetno občutljivi, ko vidimo okoli sebe stisko in trpljenje drugih.

Paradoks, kajne? Vendar nas je večina razpetih med takšne skrajnosti. Po eni strani bi radi pomagali, po drugi pa se nismo pripravljeni odreči ne svojemu času, ne imetju in ne udobju. Lahko pa tudi preprosto ne vemo, kako pomagati! Če je tako, vam bodo morda koristile naslednje vrstice.

Ljudje smo drug za drugega na svetu.
Odnosi nam dajejo vsebino.
Odnos z nekom je svet, vstopaš v čisto drug prostor. Toda prevečkrat se zgodi, da v drugih iščemo sebe, pričakujemo, da nam bodo pomagali pri ozdravljenju naših ran in s tem okužimo odnos.

Temeljno je, da najprej vemo iz česa izhajamo, kaj si želimo, kdo smo in po čem hrepenimo. Pomembno je, spoznati samega sebe, saj le takrat lahko delujemo iz našega čistega bistva, če ne, nas ovira toliko nezavednih procesov in vedno znova smo na začetku.
Na koncu vsega gre vedno le za nas, vedno se nam vse vrne nazaj, na koncu smo pomembni le mi in hudo je, ko bi nosili v sebi le obžalovanje.

Piše: Vesna V. Godina v novi Vivi www.viva.si

Da je naša šola problem, vedo vsi. Učitelji. Učenci. Starši. Strokovnjaki. Celo minister. Vsi zelo dobro vedo, da je s slovensko šolo nekaj zelo narobe. In vsi vedo, da jo je treba spremeniti. To počne vsak minister, ki prevzame šolski resor. Tovrstno delovanje je sicer mogoče razumeti kot del politike sleherne vladne garniture. Toda nenehno reformiranje gre razumeti tudi kot odpravo vsaj glavnih napak, ki zdajšnjo slovensko šolo delajo za problem.

Pri diagnosticiranju problemov, ki jih je treba odpraviti s spremembami in z reformami, se izkaže, da je njihov seznam dolg. Problem je v tem, da slovenska šola ni dovolj učinkovita. Otroci iz nje odhajajo funkcionalno nepismeni in z ne prav zavidljivim znanjem iz matematike in drugih predmetov. Obenem so učni načrti (pre)natrpani.

Fascinantni izsledki raziskav
Vse več študij dokazuje, da živali včasih učinkujejo bolje kot katero koli zdravilo, saj imajo resnično terapevtske sposobnosti. Druženje z živalmi lahko pozitivno vpliva na zdravje pri bolnikih, prav tako pa je stik z živalmi ugoden tudi za človekovo duševnost, saj lahko v težkih življenjskih situacijah pomaga vzpostaviti duševno ravnovesje.

Vsak, ki je v tesnem stiku s psom, mačko ali konjem, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Poleg tega lahko zaznajo, kako se človek počuti; pes ga lahko potolaži, ko je žalosten, mačka pa mu leže na boleči trebuh. Opazovanje prostoživečih živali – srne na travniku ali ptice v vrtu – daje občutek miru, morda celo enotnosti vsega živečega.

Dobrohotnost je lastnost naravnega stanja uma, to je naše prave narave. Predstavlja pozitiven izraz ljubečega in modrega uma. Negativnosti, ki se pojavljajo v umu, so posledica naših nevednosti in iluzij. Vsak negativen izraz nevednega uma ima svoj nasprotni pozitivni izraz dobrohotnega uma.

Sovraštvo– ljubeznivost, jeza–prijaznost, pohlep–radodarnost, zavist–soradost, strah-pogum, laž-resnicoljubnost, potrtost– notranja radost. Takrat, ko se v nas pojavlja negativnost, primanjkuje nasprotne pozitivnosti. Bolj natančno, takrat, ko se izraža negativnost, ni prostora za izraz pozitivnosti.

Vedno je v določenem trenutku v umu mogoč le en izraz. Ni mogoče, da nasprotna izraza obstajata hkrati, v istem trenutku. Zato lahko dobrohotnost zavestno okrepimo na dva načina: