Kaj imata, poleg statusa glavnih mest, skupnega Ljubljana in Zagreb? Kaj povezuje Velenje in švedski Norrköping? Govorimo o pobratenih mestih: Ljubljana je namreč na poseben način povezana z Zagrebom, Velenje pa z Norrköpingom. T. i. pobratenje mest oz. občin (ang. town-twinning) pomeni, da mesta izmenjujejo izkušnje in dobre prakse, si medsebojno pomagajo, sodelujejo na področjih kulture, turizma, gospodarstva in športa, izvajajo dejavnosti za mlade, starejše itd.

V okviru takšnih povezovanj so na primer v Škofji Loki, ki je pobratena z belgijskim Maasmelchelnom, domačinom v »flamskem tednu« približali flamsko kulturo, Škofjeločani pa so Belgijcem na »slovenskem dnevu« predstavili slovenske plese in pesmi.

Ko so se ob izbruhu vojne na območju nekdanje Jugoslavije begunci zatekli v Tolmin, so njihovi prijatelji iz pobratenega italijanskega Vecchia v okviru posebnih akcij dostavljali pomoč za begunce.

Nenazadnje takšno bratenje mest in občin spodbuja tudi k medsebojnemu spoštovanju, strpnosti in medkulturnemu dialogu. Francoski Lumbin in Vipavo sta med drugim zelo povezala sodelovanje mladih vipavskih nogometašev na mednarodnem nogometnem turnirju v Franciji, ko so bili dečki začasno nastanjeni pri svojih francoskih vrstnikih, in tradicionalna vipavska trgatev. Na njej redno sodelujejo člani lumbinskega društva Julka (ime je dobilo po ustanoviteljičini babici Julki iz Slovenije), ki se prav tako vključujejo v vsakodnevno življenje vipavskih družin.

Kako in zakaj se je začelo?

Začetki intenzivnejših pobratenj evropskih mest in občin segajo v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so si župani in prebivalci zlasti med vojno razdeljenih mest tudi na tak način začeli prizadevati, da Evropa ne bi bila nikoli več razdeljena zaradi vojne. Po padcu železne zavese so povezovanja postala še intenzivnejša, k čemur je nedvomno pripomogla tudi finančna podpora, ki jo je za tovrstne projekte začela zagotavljati Evropska unija.

Kako sodelovati? Morda je to priložnost tudi za vas!

Projekti pobratenja občin spadajo v program Evropa za državljane (EZD), ki ga v Sloveniji izvaja Zavod MOVIT NA MLADINA (www.ezd.si). V projektih sodelujejo občani pobratenih mest, občine, različne civilnodružbene organizacije, raziskovalni centri, sindikati itd. V programu EZD lahko sodelujejo prijavitelji iz vseh držav EU in držav kandidatk, program pa je odprt tudi za ostale države Zahodnega Balkana ter članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

Predstavniki občin lahko na posebni spletni strani (http://www.twinning.org) poiščete ustrezno partnersko občino za pobratenje. Spletni portal je na voljo v dvajsetih jezikih in poleg splošnih informacij o pobratenju mest v Evropi in svetu ponuja tudi podatke o možnostih financiranja iz programa EZD.

Živost, inovativnost, pa še družbena odgovornost za povrhu

Občina Škofja Loka je s partnerskimi mesti iz Nemčije, Belgije, Češke, Irske, Hrvaške in Italije s projektom »Majhna evropska mesta – živa, kreativna in inovativna mesta za življenje« v sklopu programa EZD lani pridobila 44.000 evrov. »Običajno so takšni projekti podprti s pol manj denarja, zato smo veseli in ponosni, da je Evropo prepričala aktualna vsebina mednarodnih konferenc, ki izpostavljajo problem majhnih in zato »ranljivejših« mest. Vemo, da ta izumirajo, mi pa želimo, da so živa, kreativna in inovativna, pa naj gre za kulturno in naravno dediščino, gospodarstvo ali mlade,« pravi Jernej Tavčar z občine Škofja Loka.

V Ljubljani za večjo varnost in boljšo obveščenost potnikov

Naše glavno mesto je koordinator projekta CIVITAS Elan, ki vključuje še Gent, Zagreb, Brno in Porto. Projekt razvija do uporabnikov in okolja prijazen, zanesljiv in varen javni promet, spodbuja h kolesarjenju in k hoji, skratka, spremembi potovalnih navad. »Štiriletni projekt se je začel leta 2008 in je pripomogel k pripravi visokokakovostnega koridorja javnega prevoza sever–jug ter širitvi con za pešce in območij z umirjeno hitrostjo prometa, izboljšal je razmere za kolesarje, razvil bolj varne poti v šolo, vpeljal hibridna in druga ekološka vozila mestne uprave in javnih podjetij ter posodobil vozni park Ljubljanskega potniškega prometa. Kot pa so meščani že opazili, smo na nekaterih postajališčih postavili prikazovalnike prihodov avtobusov, kar pripomore k boljši obveščenosti in zadovoljstvu uporabnikov javnega prometa,« so povedali na MOL.

Letošnji evropski teden regij in mest za sodelovanje ter kohezijo

Kakšna bo prihodnost regionalne politike po letu 2013? Kako sta povezani strategija gospodarskega razvoja Evropa 2020 in kohezijska politika? O tem bo govora na letošnjih odprtih dnevih evropskih mest in regij, ko se bodo med 4. in 7. oktobrom v Bruslju že osmič zapored zbrali evropski strokovnjaki in politiki, predstavniki podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti in evropskih institucij.

In kaj bodo počeli? Na več kot 130 seminarjih, delavnicah in javnih razpravah bodo primerjali najboljše prakse in primere izvajanja regionalnih razvojnih programov v Evropi (več na:http://ec.europa.eu/regional_policy/conferences/od2010/index.cfm).

Vir: www.euekspres.eu