V javnosti večkrat slišimo mnoge zdravnike, ki svarijo ljudi pred vegetarijansko prehrano in priporočajo, naj uživamo tudi meso. Takšne nasvete morajo včasih poslušati tudi pacienti, ki pridejo v zdravstveni dom na pregled. Večkrat so pod pritiskom predvsem starši vegetarijanskih oz. veganskih otrok, ki morajo od zdravnikov celo poslušati očitke, da so neodgovorni, če malčku ne nudijo mesa. Iz tega bi lahko sklepali, da so zdravniki izjemni strokovnjaki za prehrano, zato smo na vse zdravstvene domove v Sloveniji poslali nekaj osnovnih vprašanj glede vegetarijanske prehrane.

Vprašali smo jih: V čem je razlika med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami? Kako je z esencialnimi aminokislinami v rastlinskih beljakovinah? V čem je razlika med sojo in ostalimi rastlinskimi živili? Ali je več železa v rastlinski hrani ali mesu? Ali je vegetarijanska prehrana primerna za otroke? Kakšno je stališče največjih prehranskih organizacij v svetu glede vegetarijanstva otrok? Kakšna so priporočila svetovnega fonda za raziskavo raka (WCRF) glede prehrane in raka?

Zdravstveni domovi nimajo strokovnjakov za prehrano
Odgovore smo prejeli samo od nekaterih zdravstvenih domov. Iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru  nam je pisala Vesna Rečnik-Šiško, sodelavka za odnose z javnostmi: »Vprašanja, ki ste jih postavili, niso takšna, da bi na njih odgovarjali naši zdravniki, saj mi nimamo kakšne svetovalnice za prehrano oziroma nimamo nobenega zdravnika, ki bi se posebej s tem ukvarjal. Predlagam, da se morda obrnete na kakšnega specialista iz tega področja v UKC Maribor (če ga imajo).«

Podoben odgovor smo prejeli od Marjete Stegel Bizjak, pom. dir. iz bolnišnice Postojna: »V naši bolnišnici imamo samo specialiste ginekologe, pediatre in anesteziologe. Prosimo, da se za odgovore obrnete na ustrezno mesto.« Skoraj enak odgovor nam je ponudila tudi  mag. Renata Rajapakse, dr. med, spec. druž. med. iz Zdravstvenega doma Ljubljana: »Zaradi obilice dela in ker se v naši službi ukvarjamo z nujnimi stanji pacientov, vas prosim, da se obrnete na kakšnega drugega zdravnika, ki mu bo to področje bolj poznano.

Z istega naslova smo prejeli še odgovor tajnice Urške Jakopič: »Menim, da bi se morda raje obrnili na Inštitut za varovanje zdravja RS (kamor sodi tudi Cindi Slovenija), ki je po mojem mnenju bolj pristojen za odgovore na spodnja vprašanja.« Skušek-Fakin Cvetka, dr. med., spec. gin. in por., direktorica ZD Trbovlje, pa je bila v odgovoru precej neposredna: »Ne vem natančno, kakšne izjave želite imeti in od katerih zdravnikov niti  kaj je smisel članka.

Ali menite, da vsak zdravnik zna kar na pamet odgovore, ki jih želite vedeti, oz. menite, da bi jih moral vedeti, čeprav ni specialist za prehrano in sestavo različnih hranil? Sicer pa verjetno tako veste, da se odgovori dajo dobiti na spletu, razen če je bil vaš namen testirati znanje zdravnikov tudi s področij, s katerimi se ne ukvarjajo.«

Najbolj presenetljiv odgovor pa so nam posredovali iz Ministrstva za zdravje, kjer je Irma Sterle Glaner, vodja Službe za odnose z javnostmi in protokol, zapisala: »Na vaša vprašanja vam na ministrstvu za zdravje žal ne moremo odgovoriti, zato vas vljudno prosimo, da se obrnete na Inštitut za varovanje zdravja RS, kjer imajo zaposlene strokovnjake tudi za to področje.«  Ministrstvo za zdravje je torej javno priznalo, da niso strokovnjaki za prehrano. 

Vprašanja smo potem poslali tudi na Inštitut za varovanje zdravja RS. Prejeli smo njihove odgovore in za njihovo analizo zaprosili mag. Marka Čenčurja, dolgoletnega neodvisnega raziskovalca, ki se zadnjih 15 let aktivno ukvarja s preučevanjem človeške prehrane, specifično z vlogo mesa oz. vegetarijanstva v sodobni človeški prehrani. Zaradi izdatnega matematičnega znanja ter sistemskega in znanstvenega pristopa je pri svoji analizi prehrane izredno temeljit ter je razkril nešteto napačnih informacij, ki jih danes preko medijev prejema povprečen bralec/bralka.

Svoja spoznanja gradi izključno na sodobnih znanstvenih raziskavah, stališčih največjih in najbolj priznanih strokovnih organizacij, matematičnih izračunih in prehranskih tabelah. Mag. Čenčur poudarja, da danes v zahodnem svetu uživanje mesa že dolgo ni več nuja, ostalo je le kot del tradicije, navade. Vseeno pa se še vedno pojavljajo trditve, da naj bi uživanje mesa bilo potrebno, kar pa je sodobna prehranska znanost že davno ovrgla.

Analiza nestrokovnih in napačnih odgovorov IVZ-ja
Mag. Čenčur je poudaril, da na IVZ v svojem odgovoru niso odgovorili na konkretna vprašanja, ponovili so le svoja stališča. Tako na vprašanje o razliki med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami niso odgovorili, povedali so le, da se "živalske in rastlinske beljakovine dopolnjujejo". To je nesmisel, saj so rastlinske beljakovine v pestri (raznoliki) rastlinski prehrani popolne in vsebujejo prav vse esencialne aminokisline v zadostni količini, zato je kakršnokoli "dopolnjevanje" z mesnimi beljakovinami nepotrebno in nesmiselno.

Prav tako novejše raziskave pokažejo, da je prebavljivost tako živalskih kot rastlinskih beljakovin praktično enaka, kar naredi kakršnokoli kombiniranje živalskih in rastlinskih beljakovin odvečno. Zato je še posebej presenetljivo in napačno stališče IVZ, da naj bi človek zaužil "polovico rastlinskih in polovico živalskih beljakovin". To stališča je seveda brez kakršnekoli podlage v znanstvenih raziskavah in matematičnih izračunih.

Ravno nasprotno, stališče Strokovnega združenja za prehrano v okviru ameriškega Medicinskega inštituta (Food and Nutrition Board, Institute of Medicine) zastopa znanstveno močno utemeljeno stališče, ki je diametralno nasprotno stališču IVZ: "Povsem vseeno je, ali beljakovine pridejo iz rastlinskega ali živalskega vira." ter "Raziskave kažejo, da so rastlinske beljakovine iz pestre (raznolike) rastlinske prehrane visoke biološke vrednosti." To potrdijo tudi vse največje strokovne prehranske organizacije v svetu. Zato preseneča, da kljub močnim znanstvenim dokazom in mednarodni stroki navkljub IVZ še naprej zastopa to napačno in zastarelo stališče.

Povsem napačno je tudi stališče IVZ, da z rastlinsko hrano ni mogoče zadostiti otrokovim potrebam po esencialnih aminokislinah. Ugotovitve omenjenih priznanih mednarodnih organizacij to brez dvoma ovržejo. Preseneča pa dejstvo, da nihče na IVZ očitno ne zna (ne želi?) narediti izredno preprostega izračuna, ki bi jim pokazal, da se motijo. Izračun namreč pokaže, kako malo rastlinske hrane je potrebno, da zadostimo vsem potrebam po beljakovinah in esencialnih aminokislinah otroka.

Dovolj je npr. že slabih 100 g navadnega fižola ali katerekoli druge stročnice, tudi v žitnih izdelkih (dovolj je recimo že 20 g seitana) je več kot dovolj beljakovin za cel dan. Kako enostavno je pokriti celodnevne potrebe otroka po beljakovinah in esencialnih kislinah pokaže tudi dejstvo, da bi bilo za pokritje dnevnih potreb dovolj že dobrih 60 g kikirikijev (malo večja pest).

Torej je trditev IVZ, da je z rastlinsko hrano nemogoče pokriti zahteve otroka po beljakovinah in esencialnih aminokislinah naravnost smešna. A smeh nas mine, če se zavedamo, da ta inštitut - v vsej svoji prikazani nestrokovnosti - diktira prehransko politiko celotne države.

Če so napačni in nestrokovni odgovori IVZ zaskrbljujoči, pa je še bolj alarmantno, da so popolnoma ignorirali še pomembnejša vprašanja, ki se tičejo poznavanja mednarodne stroke. Na vprašanje, kakšna so stališča pomembnih mednarodnih prehranskih organizacij glede vegetarijanstva otrok, sploh niso odgovorili. To je v bistvu logično, saj so stališča teh organizacij v nasprotju z njihovimi. Prav tako so se izognili odgovoru na vprašanje o stališču svetovnega fonda za boj proti raku (WCRF), ki jasno govori, da so rdeče meso, predvsem pa mesni izdelki kancerogeni.«

Medicinska fakulteta je glavni vzrok za neznanje zdravnikov o prehrani
Mag. Čenčurja smo vprašali tudi, od kod zdravnikom takšne napačne in zavajajoče informacije glede vegetarijanske prehrane. Čenčur je dejal: »Poznavanje in primerjanje mednarodne prehranske stroke ter lokalne slovenske prehranske stroke je zanimivo, a žalostno hkrati.

Konsenz mednarodne prehranske stroke je jasen in ga lepo opiše stališče največje prehranske organizacije v svetu, ADA (American Dietetic Association): pravilno sestavljena vegetarijanska prehrana je primerna tako za odrasle kot za otroke, nosečnice, doječe matere, dojenčke in športnike. Iz izjav in javnih nastopov slovenskih zdravnikov, inštitucij in celo predstavnikov Ministrstva za zdravstvo je razvidno, da le-ti očitno še niso seznanjeni s sodobnim mednarodnim znanstvenim konsenzom prehranske stroke o vegetarijanski prehrani.

To je presenetljivo, saj bi institucije in posamezniki, ki v javnosti dajejo prehranske nasvete, morali budno spremljati dogajanje v svetu na tem področju. V Sloveniji na žalost ni tako. Še več, ko se te posameznike in institucije opozori na neskladnosti med njihovimi stališči in mednarodnim znanstvenim konsenzom ali ko se jim celo matematično dokaže napačnost njihovih stališč, bi pričakovali, da bodo svoja stališča ustrezno popravili.

Vendar praktično brez izjem tega ne storijo in arogantno ponovijo svoje (mednarodni stroki nasprotujoče) stališče. Seveda bi pričakovali tudi, da bodo svoja sporna in stroki nasprotujoča stališča utemeljili z znanstvenimi dokazi, izračuni in podobnim. Vendar ob pozivu, naj to storijo, tega ne naredijo. To je razumljivo, saj njihova stališča nasprotujejo znanstvenim dognanjem in matematiki, zato jih znanstveno preprosto ne morejo utemeljiti.

Kar je pri lokalni slovenski stroki še posebej presenetljivo, pa ni le dejstvo, da je v nasprotju z mednarodno stroko. Zanimivo je zlasti to, da je lokalna slovenska stroka praktično enotna v svojem skupnem,  napačnem stališču. Razlog verjetno tiči v tem, da so vsi predstavniki lokalne stroke pridobili svoje znanje na istem mestu. Zato sem malce bolj natančno pregledal aktualni učbenik Medicinske fakultete, ki govori o vegetarijanski prehrani. Ne čudi, da je učbenik mestoma napisan nestrokovno in pristransko, zanimivo pa je, da vsebuje izjave, ki so popolnoma v nasprotju z mednarodno stroko.

Tako na primer v učbeniku Medicinske fakultete v Ljubljani (Katedra za javno zdravje, učbenik z naslovom "Načrtovanje prehrane"), po katerem se o prehrani učijo bodoči zdravniki, piše, da "ustrezno sestavljena vegetarijanska prehrana ni primerna za otroke in odraščajočo mladino". Podatek v učbeniku je torej v popolnem nasprotju s stališči mednarodne stroke.

V učbeniku je poleg te napake moč zaslediti še veliko večjih ali manjših napak, predvsem pa je pisan zelo pomanjkljivo, izredno pristransko ter ponavlja neka zastarela, že davno ovržena stališča. Tako zelo pomanjkljiva in tudi napačna dejstva ponuja o železu, cinku, B12, predvsem pa je veliko strokovnih napak v poglavju o beljakovinah in esencialnih aminokislinah. Napačna stališča in informacije v učbeniku so zelo podobni napačnim stališčem, ki jih zastopa zgoraj omenjeni IVZ, kar seveda ni naključje.

To nam lepo prikaže ozadje lokalne slovenske stroke ter nas pripelje bliže k enemu od skupnih virov neznanja slovenskih zdravnikov o vegetarijanski prehrani –  Medicinski fakulteti. Ker (glede na učbenik) med šolanjem zdravniki pridobijo pomanjkljivo, zastarelo, pristransko in mestoma celo napačno znanje o vegetarijanski prehrani, ne preseneča, da potem taka napačna in zastarela stališča ponavljajo v javnosti.

Ker se ti ljudje zaposlijo po raznih inštitutih, tudi ne čudi, da te institucije pod vplivom pomanjkljivega znanja teh posameznikov prevzamejo enaka, napačna stališča. Če sodimo po dokumentih o prehranski politiki RS, seže to neznanje tudi do Ministrstva za zdravje.«

Zdravniki zlorabljajo svoj položaj
Mag. Čenčur je še dodal: »Še bolj kot pridobljeno napačno znanje o vegetarijanstvu slovenskih zdravnikov, pa vpije v nebo tišina, ki je zavladala, ko ste jih povprašali po najosnovnejšem znanju, ki bi ga vsak od njih moral zdrdrati na pamet, sredi noči, če bi hotel deliti kakršnekoli nasvete glede vegetarijanske prehrane. A nanje ni znal odgovorili niti eden.

Niti eden! Vsi zdravniki po vrsti so se izgovarjali, da za prehrano niso strokovnjaki ter da o tem ne vedo dovolj. To, da o tem ne vedo dovolj in da niso strokovnjaki za prehrano, seveda brez sence dvoma drži; kar je žalostno in celo nevarno, pa je dejstvo, da zdravniki v javnosti, čeprav sami priznavajo, da ne poznajo tega področja, na veliko delijo nasvete o vegetarijanstvu. S tem grobo zlorabljajo svoj položaj in zaupanje, katerega so deležni v družbi.

Sklenemo lahko torej brez dvoma (kot tudi sami priznavajo), da slovenski zdravniki niti slučajno ne vedo dovolj o prehrani, da bi karkoli govorili, kaj šele sodili o vegetarijanski prehrani. Enako pa (zaradi povsem enakih razlogov) velja tudi za slovenske institucije, ki delujejo na področju prehrane (IVZ, Cindi, Ministrstvo za zdravje ipd.), kar je lepo razvidno tudi iz odgovorov IVZ na poslana vprašanja.«

Damjan Likar
Vir: revija Osvoboditev živali