KO Z NAŠIM ŽIVLJENJEM UPRAVLJA EGO

Zemljo si lahko predstavljamo kot simulator, v katerem, preko vnaprej izbranega programa ustvarjamo okoliščine, glede na to kakšne izkušnje smo si izbrali za to življenje.  Na Zemljo prihajamo kot majhna pikica kozmične zavesti.  Za te izkušnje si izberemo maternico, starše, okolje in situacije. 

Oblika in potek življenja sta znana našemu Višjemu jazu. Po izboru matere pikica zavesti stopi v maternico izbrane matere. Ko zavest stopi v maternico, fetus oživi.  Fizično telo se oblikuje glede na kozmično energijo v eteričnem telesu in glede na vzrok našega prihoda na Zemljo. Na začetku se še zavedamo svojega izvora. Če opazujemo obnašanje dojenčkov, lahko ugotovimo, da imajo izredno razvito eterično telo, preko katerega zaznavajo vplive okolice.

Utrujena in nervozna mati nikakor ne bo mogla umiriti svojega dojenčka. Prav tako lahko spremljamo otrokov odziv na osebe, ki prihajajo v njegovo bližino. Otrok včasih, brez kakršnega koli vzroka odkloni bližino posameznika ali pa se prepusti in uživa v naročju popolnega tujca. Otrok ima sposobnosti zaznav, ki smo jih mi sčasoma zgubili in katere bomo tudi njemu pomagali zatreti s svojim načinom razmišljanja in odzivanja. Okrog tretjega leta starosti to zavedanje izginja. Začenja se razvoj našega razuma. Nekje po 25 letu je človeško življenje znova odvisno od spoznavanja Sebe. V obdobju nezavedanja človekova Zavest leži med telesom in umom. Tu leži vzrok njegove bede. Ne more razumeti situacij. Stvari postajajo zanj vse bolj kritične. Zaradi tega doživlja fizične bolezni, stres in napetosti. Dnevi mu minevajo, ne da bi se zavedal ali razumel pravi namen svojega življenja. Prehaja iz otroštva v mladost, iz mladosti v starost in končno odide s tega planeta, ne da bi izpolnil namen svojega bivanja na Zemlji.

Vendar pojdimo lepo počasi. Vsi, kar nas je na Zemlji, smo nekoč živeli v stanju zavesti, ki mu pravimo Enost. To je stanje brez dvomov, brez strahov, je stanje popolne ljubezni in enkratne povezanosti vseh živih bitij med seboj. Vem, zadeva deluje tuje, saj je popolno nasprotje temu kar na Zemlji doživljamo. Ko smo se odločili stopiti v simulator Zemlja, smo se odločili, da skozi temo in nezavedno spoznamo svoj izvor. Stopili smo v svet materije in svet dvojnosti. V tem stanju posameznik ne pozna ne vzrokov ne posledic svojih misli in dejanj.

Rojstvo ega

Ko se otrok rodi, se ne zaveda svojega Višjega Jaza. To je normalno, saj so vse njegove zaznave usmerjenje v raziskovanje okolice. Z očmi opazuje, z rokicami otipava, z usteci okuša in z ušeski zaznava zvoke. Najprej kar opazi v svoji okolici je mati. Potem se počasi začne zavedati svojega telesa, sčasoma se njegov svet širi... Otrok se ne zaveda sebe, temveč sebe spoznava skozi odzive okolice. Če se mu mati smehlja in mu izkazuje ljubezen, čuti ugodje. Prvotno je odvisen od odzivov matere, sčasoma odreagira tudi na reakcije drugih ljudi v svoji okolici. V tem obdobju se rodi Ego. Ego je v bistvu naš Nižji Jaz, odsev tistega, kar drugi mislijo o nas. Otrok ne ve, kdo je, temveč zaznava tisto, kaj drugi mislijo o njem.

Ego je produkt socializacije. Je produkt družbe in je potreben na poti spoznavanja našega izvora. Resnico lahko spoznamo samo skozi laž, resnični svet spoznavamo skozi iluzijo. To je svet dvojnosti.

Skozi Ego družba oblikuje našo osebnost. Naša družina, prijatelji, učitelji delodajalci,... so naše ogledalo. Iz odseva tega ogledala »spoznavamo« Sebe. Če so odzivi okolice pozitivni, je tudi naše občutje pozitivno. Če nam okolica izraža hvalo, nas občuduje, nam prikimava, se počutimo zaželjeno. V kolikor so odzivi okolice negativni, se počutimo slabo in iščemo razloge za takšno počutje – seveda znova v okolici. Z leti Ego postaja bolj in bolj kompleksen, saj skozi življenje sprejemamo vse več »odsevov« okolice.

Vpliv okolice na razvoj ega

Mehanizmi družbe so uperjeni v razvoj Ega, saj ga je mogoče kontrolirati. Okolica nas vzgaja v poslušne člane družbe. Naše razmišljajne in delovanje ne sme presegati nastavljenih okvirov družbe. Izobraževalni sistem in mediji vplivajo na razvoj leve polovice možganov – razvijajo naš razum. Vsi šolski testi, ki nam omogočajo dostop do nadaljnega znanja (znanja, ki je produkt družbe in ni rečeno, da je vedno v skladu z resnico), so nastavljeni tako, da preizkušajo našo poslušnost. Tu ni možnosti lastnega razmišljanja, ustvarjanja. V kolikor se s ponujenim znanjem ne strinjamo, testa preprosto ne opravimo. V kolikor so naša razmišljanja drugačna od splošno družbeno uveljavljenih, obstajajo sistemi, da nas blokirajo. Ne bomo zaključili šolanja, ne bomo dobili ustrezne službe, posledično bo ogrožena naša eksistenca. Postanemo člani družbe, ki jih je potrebno izolirati, da ne bi »kvarili okolice«. Da boste lažje razumeli, kaj vam poskušam razložit, si poglejmo zadevo v praksi:

V koliko je naša družba v »mirnem« obdobju, je normalno, da je uboj kazniv. Ubiti človeka pomeni asocialno, nemoralno dejanje, ki ga je potrebno obsoditi. V teh razmerah je okvir družbe tako nastavljen. V kolikor ta ista družba (mislim, na skupino ljudi, ki živijo v istem času in prostoru in spadajo v skupino z isto državno ureditvijo) razglasi vojno, postaja ubijanje herojsko dejanje, ki ga je potrebno nagraditi. Vendar v obeh primerih gre za uboj, samo okvir družbenega razmišljanja je zamenjan.

Ego vedno potrebuje pozornost. Če te pozornosti ni, jo preprosto poišče – znova in znova je lačen. Naše obnašanje in dejanja so usmerjeni v zadovoljitev njegovih potreb. Zaradi tega, ker je naša pozornost usmerjena v zadovoljitev potreb Ega, nimamo priložnosti spoznati svojega Višjega Jaza, svoje Biti – prave narave.

Torej, v nas obstajata dva centra. Enega smo prinesli s seboj v ta svet – to je Višji Jaz ali naša Bit, center, ki pozna resnico našega obstoja, pozna razloge za naše tuzemeljsko življenje. Drugi center je Ego – center, ki je produkt družbe, center preko katerega nas okolica kontrolira in usmerja v določeno obnašanje in razmišljanje, center, preko katerega smo zliti z okolico. Preko Ega sprejemamo splošne družbene norme – kode.
Ko smo v našem naravnem stanju, v stanju naše Biti, našega Višjega Jaza, se zavedamo, da smo vsi enaka, vendar edinstvena bitja. Ego ne pozna tega stanja. On ima potrebo, da je ali nadrejen ali podrejen svoji okolici. V koliko je v nadrejenem položaju, se počuti mogočnega, v kolikor je v podrejenem položaju, se poskuša prikupiti in deluje v smeri zadovoljevanja potreb okolice, da bi ga le ta sprejela in mu začela izkazovati spoštovanje ter mu dala potrditev, da je njegovo prizadevanje družbeno potrebno in sprejemljivo.

Ego niste vi. Ego je umetno ustvarjen občutek družbe, ki poskuša nadomestiti vašo pravo Bit. Ego vam daje vlogo v družbi, vas družbeno pozicionira.

Ego je suženj

Ego je vaš osebni pekel. Ko Ego ni zadovoljen, trpi. Vi začnete razmišljati in analizirati, kje je vzrok za njegovo trpljenje. V svojem domišljijskem svetu si ustvarjate predstave in si povzročate dodatno trpljenje. V vaši glavi se pričnejo odvijati filmi, katerih glavni producent, montažer in urednik je prav vaš Ego.

Če vas partner zapusti, ste nesrečni, saj ste prikrajšani za pozornost, ki vam jo je nudil – imel vas je rad, skrbel je za vas, vrtel se je okoli vas, ob njem ste imeli občutek, da ste nekdo. Partner je bil vaš center in zdaj ga ni več. Počutite se kot barka brez pristanišča. Nimate več svojega priveza. Na takšen način ljudje eksistirajo. So sužnji okolice in njenih odzivov. Ego je sluga. On pripada okolici. Samo človek, ki se zaveda svoje Biti, svojega centra, lahko postane gospodar, pretrga spone suženjstva.

Premagati Ego ni lahka stvar. Če Ego ni v centru pozornosti, prehajate v obdobje, ko se počutite nesrečni. Sprašujete se kdo ste, kakšen je vaš namen obstoja. Takih odzivov vas je strah, zato se vedno znova trudite zadovoljiti potrebe Ega. Prav iz teh razlogov se še bolj oddaljujete od svoje Biti, Ego vas je znova zajel v svoje lovke.

Poskusite razumeti, na kakšen način deluje Ego. Razlage ne iščite v okolici, iščite jo le v sebi. Kadarkoli se boste počutili slabo, neljubljeno in nezaželjeno, poskusite zapreti oči in raziskati, od kod prihajajo takšni občutki. Opazili boste, da je Ego znova v pripravljenosti, da obračuna z nekom iz okolice. Nekaj ste pričakovali in to se ni zgodilo, ali pa ste nekaj pričakovali in zgodilo se je ravno obratno. Ego ni bil zadovoljen, ni se izšlo po njegovem načrtu. Tu leži vir bolečine!

Razlogi za vaše slabo počutje niso v vaši okolici. Če jih boste tam iskali, boste zgrešili – znova in znova. Razlog za vaše slabo počutje, za vašo jezo, ljubosumje, se skriva v vas – to je vaš Ego. Ko boste dojeli, da vam vaš Ego zadaja boleče udarce, ga ne boste več hranili. Kdo bo polagal pozornost v nekaj, kar nam povzroča bolečine?!

Ego je lažje prepoznati pri drugih ljudeh. Takoj opazimo, kaj delajo narobe, na kakšen način si ustvarjajo lasten pekel. Pri sebi je to težje, saj svojega teritorija ne poznamo, nikoli si nismo dali možnosti, da bi potovali po njem. Torej, opazujte Ego, vendar se ne zapletajte z njim. Ne dovolite, da vas pregovori, da vas zaplete v lastne debate. Opazujte ga. Manj pozornosti bo dobival, manj moči bo imel. In ščasoma bo izginil.Takrat boste začutili svojo pravo naravo v vsej svoji neskončnosti. Začutili boste notranji mir, okolica ne bo imela več vpliva na vas. Postali boste ustvarjalec svojega življenja, svojih razmišljanj. Mnenja drugih boste poslušali, analizirali in sprejemali po lastni presoji. V kolikor vas okolica ne bo razumela, vas to ne bo prizadelo. Ker Vi veste! Vaša resnica je samo vaša in nihče vam je ne bo mogel odvzeti. Postali boste gospodarji svojega življenja.

S pridobivanjem višjih spoznanj, preko raziskovanja svoje Biti, boste sčasoma pridobili na razumevanju telesnega, umskega, intelektualnega vidika sebe in življenske sile. Razumeli boste, da je zavest kombinacija energije,znanja in vedenja. Pridobili boste zavedanje glede obstoja celotnega stvarjenja. S tem postajate čudežni ustvarjalec. Potem se vse, kar spregovorite, zgodi! Vse kar delate postane stvaritev!
Temu pravimo razsvetljenje...

Pot ni težka, vendar je težko stopit na Pot. Težko je dojet, da nismo to, kar mislimo, da smo. Da smo mnogo več... Revija Metulj je most med Vami in Potjo. S svojimi vsebinami poskuša v Vas prebudit tisto prvinsko silo, ki nas vse povezuje in s pomočjo katere vse zunanje mahinacije in manipulacije postanejo prozorne in se razpršijo. Ker vi veste!

Revija Metulj ponuja alternativo, tako vsesplošno priznani zgodovini, medicini, ... Prebuja stara znanja in vedenja, ki jih nosimo v sebi, kot delčki mozaika, ki se bo nekoč sestavil. Dovolite nam, da Vam pomagamo odkrit vašo pravo naravo!

www.metulj.si

Več o vsebini in poslanstvu revije Metulj, si lahko preberete tudi na spodnji povezavi:
Nova-Revija-Metulj-Univerzum-Zemlja&query=metulj