Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Oseba-Samopodoba-Ego-Individualnost

Ego in individualnost ponedeljek, 18. oktober 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: hetLicht Ego Ego je to, kar vsakega izmed nas dela ločeno bitje, v vseh mogočih pogledih. Ego je tisti, ki daje občutek, da si oseba, ločena od drugih. Zagotovo je ego tisti, ki ti daje občutek jaz-a, jaz sem, jaz hočem, jaz počnem, jaz obstajam, celo tisti slavni izrek:« (Jaz) mislim, torej sem.« To kar ti daje občutek, da si Manoj, je ego in da si drugačen od drugih; to kar preprečuje, da bi se tvoje telo raztopilo, razpustilo v splošno maso fizičnih vibracij je ego; kar ti daje določeno obliko, določen karakter, ločena zavest, v smislu, da obstajaš v samem sebi, neodvisno od drugih; če pa nimaš sposobnosti reflektiranja, spontano dobiš občutek, da bi, četudi bi svet izginil, še vedno obstajal. To pa je seveda super-ego. Če bi človek prehitro izgubil svoj ego, z vitalnega in mentalnega aspekta, bi ponovno postal amorfna masa. Ego je zagotovo instrument individualizacije. To pomeni, dokler človek ne postane individualizirano bitje, nameščen v samem sebi, je ego absolutno potreben faktor. Če bi imel človek moč izničiti ego predčasno, bi izgubil svojo individualnost. Ampak takrat, ko je individualnost ustvarjena, postane ego ne samo neuporaben temveč tudi škodljiv. In šele takrat mora biti pregnan. Ampak seveda, zato ker te je izgradil s takšnim trudom, se svojemu delu ne bo tako zlahka odpovedal, in bo zahteval nagrado za svoj trud in delo, to je, da bi užival individualnost. Mati Mati, zakaj smo tako navezani na ego? Kot sem ravnokar rekla, verjetno zato, ker ga še vedno zelo potrebuješ, ali ne? Za to, da postaneš zavestno, individualizirano bitje, potrebuješ ego; zato je tu. Šele takrat ko zadosti realiziraš lastno individualnost, ko postaneš zavestno, neodvisno bitje s svojo lastno realnostjo, potem ne potrebuješ več ega. Potrebno je določeno število let intenzivnega notranjega oblikovanja, da postaneš bitje, ki razmišlja s svojo glavo, ki se zaveda lastne volje, svoje narave, namena obstoja, neodvisno od človeške mase. Začeti moraš z opazovanjem vseh vzgibov znotraj sebe, njihovih odnosov z drugimi vzgibi, z opazovanjem stopnje tvoje neodvisnosti, prave individualnosti, da veš od kod prihajajo vzgibi, od kod prihajajo druga gibanja: ali gre za `okužbo´ od zunaj ali za nekaj kar vznikne iz tvoje notranjosti. Potreben je zelo temeljit študij vseh gibov in vzgibov znotraj tebe, če želiš uspeti pri kristalizaciji bitja, ki je vsaj malo zavesten, vsaj malo. Če pa si zelo fluiden, ko sploh ne veš, kaj se dogaja znotraj tebe, imaš zgolj neke vrste medle predstave o tem, če se sprašuješ ` Zakaj sem mislil-a tako? Zakaj sem občutil-a tako? in Zakaj sem storil-a tako?´ in je tvoj odgovor skoraj vedno `Ne vem. Zgodilo se je, kar tako.´. Tedaj človek sploh ni zavesten. Ali veš, kadar si v družbi drugih ljudi, kaj prihaja od tebe in kaj od drugih (čustva, občutki, misli, ideje…)? Do kakšne mere njihov način bivanja, njihove določene vibracije vplivajo nate? Ponavadi se tega sploh ne zavedaš. Živiš v nekakšni `približni´ zavesti, na pol zbujen, v nečem zelo medlem, kjer moraš hlastati za stvarmi. Ali imaš natančno, jasno, točno idejo o tem, kaj se dogaja v tebi, zakaj se to dogaja v tebi? In potem še to: katere vibracijo prihajajo vate od zunaj in katere prihajajo iz tebe? Katere stvari lahko pridejo od drugih, spreminjajoč vse to in ti dajo drugo usmeritev? Živiš v neki medli fluidnosti, nekatere male stvari se v tvoji zavesti nenadoma kristalizirajo, za trenutek si jih ujel-a; kot pri projektorju, nekaj se je ravnokar pojavilo na platnu in postalo jasno; naslednji trenutek pa spet vse postane medlo, nejasno, ti pa se vsega tega ne zavedaš, ker se nikoli nisi vprašal-a tega vprašanja, ker živiš na tak način. Ustavi se tu, začne se tu, konča se tu. To je vse. Iz dneva v dan, iz minute v minuto, počneš stvari, kar tako…. slučajno se zgodi tako. Mati Postati posameznik (individual) Mati, nekoč ste rekli da preden se lahko identificiraš z Božanskim, moraš najprej postati posameznik (individual)? Ja, seveda, točno tako. Ti si v obdobju, ko postajaš posameznik (individual). In tako dolgo dokler je človek v obdobju ko postaja posameznik (individual), mora počakati, da to obdobje mine, ko boš postal-a zavesten-a posameznik (individual). Popolnoma. Tako je to. Mati Torej, pot je dolga, dolga, dolga, preden se človekov ego potopi v Božansko (merging one`s ego in the Divine). Človekov ego potopiti v Božansko! Ampak človek ne more potopiti svojega ega v Božansko, dokler ne postane popolnoma individualiziran. Ali veš kaj pomeni biti popolnoma individualiziran? Ko si sposoben upreti se vsem zunanjim vplivom. In vse te volje (v človeku živijo številne različne volje)…ko jih človek vidi, so vse med seboj prepletene tako(Mati preplete prste), vsaka izmed njih hoče doseči največ in tako ustvarjajo nekakšen večen konflikt znotraj, zunaj….Iz ljudi izstopa in vstopa kot električni tokovi. Človek se tega sploh ne zaveda in to je večen konflikt različnih volj, ki poskušajo izraziti same sebe; in najmočnejša bo zmagala. Ampak, ker jih je veliko in človek se mora sam boriti proti njim ni lahko. Tako človeka premetava kot zamašek na valovitem morju… Danes si človek želi to, naslednji dan nekaj drugega, v enem trenutku človeka potisne na to stran, v drugem na drugo stran, enkrat človek gleda v nebo, drugič pa je pogreznjen globoko v luknjo. In tako je to obstoj, ki ga človek ima. Najprej mora človek postati zavestno individualizirano bitje, ki obstaja v samem sebi, samostojen, neodvisen od okolice, ki lahko sliši karkoli, prebere karkoli, vidi karkoli, ne da bi se spremenil. Od zunaj dobi samo to, kar sam hoče dobiti; avtomatsko zavrne vse, kar ne ustreza njegovemu načrtu in nič se vanj ne more vtisniti, razen, če sam tega ne želi. Potem človek začne postajati individualnost! Ko človek postane individualnost, jo lahko daruje (one can make an offering of it). Samo, če človek nekaj poseduje, to lahko daruje. Če človek ničesar ne poseduje, ne more darovati. Človek mora najprej biti, šele nato se lahko preda. Dokler človek ne obstaja, ne more ničesar dati. In da ego lahko izgine, se more človek popolnoma predati, popolnoma brez zadržkov. Da pa se lahko predaš, moraš najprej obstajati. Da pa lahko obstajaš, se moraš individualizirati. Ni dovolj, da postaneš zavesten samega sebe, da se zavedaš vseh podrobnosti znotraj sebe. Storiti moraš tudi naslednje: to, kar imenuješ samega sebe, moraš organizirati okoli psihičnega bitja, božanskega bitja znotraj tebe, tako, da postaneš eno, skladno, popolnoma zavestno bitje. Ta božji center znotraj je že popolnoma predan Božanskemu. Če so vsi deli tvojega bitja harmonično organizirani okoli njega, potem so vsi posvečeni Božanskemu. In ko nastopi pravi čas, ko je delo individualizacije dokončano, se tvoj ego potopi v Božansko in od takrat naprej živiš samo za Božansko. Ampak Božansko je tisti, ki sprejme to odločitev. Najprej moraš narediti vse to delo, postati zavestno bitje, samo in popolnoma osredotočeno okoli Božanskega. In po vsem tem ego še vedno obstaja; zato, ker je ego tisti, ki ima nalogo, da te naredi individualiziranega. Ampak enkrat, ko je delo končano, popolnoma doseženo, potem, v tem trenutku, lahko rečeš Božanskemu `Tu sem, pripravljen/a sem. Me hočeš?´ In Božansko ponavadi reče `Da.´ Vse je končano. Vse je doseženo. In postaneš pravi instrument za delo Božanskega. Ampak najprej mora biti instrument izgrajen. Mati Prevod: Gita Mateja de Laat Komentarji (24) www.pozitivke.net