Christian Depuyper je znan francoski slikar, vsestranska osebnost, ki se udejstvuje v kulturi in slikarstvu. Organizirana bo njegova razstava slik in risb pod naslovom »Čas je, da ukrepamo«. Izkupiček le-te bo namenjen okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational, predvsem v obrambo njenega predsednika Roberta Giurastanteja, glede politično-sodnih pritiskov, katerim je podvržen in zaradi katerih se okoljevarstveniki –in ne samo oni- zgražajo v Italiji in tujini.

Roberto Giurastante je namreč prijavil hude zlorabe v tržaškem gradbeništvu glede vplivov na okolje. Zlorab ni nihče kaznoval, njega pa so na sodišču obsodili na 40000 evrov kazni (za podrobne informacije lahko pogledate na www. iltuono.it št.12 in 13).

Piše: J. V. v novih Misterijih www.misteriji.si

Vse več je nepojasnjenih stanj, ki spadajo v področje finosnovnega in nevidnega Stokanja. Prsti moža, potisnjenega v naslanjač, ta nekajkrat narahlo poči, se krčevito izkrivljajo. Stiskajo se v pest in pobelijo. Razprejo se, nekaj hočejo zgrabiti. Pordijo in se tresejo. Noge se napenjajo, iščejo oporo in cepetajo. Človek, potisnjen v naslanjač, se upira možu, ki mu z desnico pritiska na čelo, z levico mu tišči v predel srca. Iz grla mu prihajajo zatrti kriki.

Obraz mu pordi. Telo se stresa, upira se priprošnjiku, ki iz njega izganja ono, ki ga krivi, da je brezposeln. Da nima moči za delo. Da ga hrani in oblači Rdeči križ. Da mu je zagorel avto. Da se mu v zaprtih steklenicah nabirajo smeti. Da se v njegovi kuhinji sam od sebe prižiga plinski štedilnik. Da pokajo kozarci.

Resnično srečnih je le 5 odstotkov parov
Vsi si želimo biti srečni v partnerskem odnosu. Naša največja želja je najti idealnega partnerja. Vendar, ali tak človek sploh obstaja? O tem smo se pogovarjali z mag. Andrejem Trampužem in Majo Trampuž iz Centra za kakovost odnosov. Iluzorno bi bilo pričakovati, da nam bo kdo drug pričaral pravljico. Pogledati moramo vase, pravita terapevta in (srečna) zakonca.

* Koliko ljudi je zares srečnih v partnerskih odnosih?
Andrej: “Raziskave kažejo, da je želja biti v dobri partnerski zvezi na vrhu seznama želja tako pri samskih kot pri tistih, ki imajo partnerja. Težnja po povezanosti je ena najnaravnejših in najpomembnejših človekovih potreb. A po nekaterih statistikah le pet odstotkov ljudi čuti, da so v svojem partnerskem odnosu res srečni.”

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek v novi številki Karme plus

Tudi za tiste, ki bodo ostali doma se bo kaj našlo. Pomembno je, da se znebimo dnevne rutine in naredimo kaj za svoje zdravje in za "svojo dušo". Zdaj je priložnost, da uresničimo tisto, za kar med letom ni bilo časa. Predvsem pa je to priložnost, da nekaj naredimo za svoje zdravje.

Z radostjo sem doživela spomladansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Bilo je veliko dinamike, složnosti, ljudje so podprli eden drugega, imela sem občutek, da je bila cela Slovenija ena sama velika družina. 

Toda žal obstaja v Sloveniji na področju okolja še en velik problem, o katerem nihče ne govori, tudi v medijih še nisem o tem nič zasledila. Gre za mnoge podeželske hiše, ki nimajo po predpisih zgrajene greznice, zato fekalije in gospodinjske odplake spuščajo kar v gozd ali pa po najbližjem bregu. To potem v naravi neznosno smrdi, predvsem ko je nizek zračni pritisk. Najbolj zaskrbljujoče pri teh odplakah, ki vsebuje tudi veliko kemičnih snovi, je to, da onesnažujejo podtalnico ter uničujejo rastlinske in živalske vrste.

Dva tedna potem, ko je podjetju British Petroleum naposled uspelo postaviti kupolo na poškodovano naftno vrtino in zaustaviti odtekanje nafte v Mehiški zaliv, so naftni madeži - vidni so bili na območju v velikosti približno tisoč kilometrov - izginili. Do obale Louisiane je prišlo zelo malo nafte, odprave ladij pa so uspele načrpati le droben delec od deset milijonov litrov razlite nafte. Kam je pravzaprav izginila vsa preostala nafta?

Odgovor na vprašanje so poiskali ameriški mediji. "Približno 40 odstotkov nafte je izparelo," je za New York Times povedal strokovnjak z univerze John Hopkins, v zadnjih dveh tednih pa naj bi omenjeni proces še pospešilo slabo vreme z močnimi vetrovi.

Piše: Bern Jurečič v Karma plus

Svetovna kriza ima več razsežnosti kot le pomanjkanje denarja, upad investicij, bankrote, nemir na svetovnih borzah in druge finančne posledice. Zaradi izredne negativne energije, ki jo je ta kriza sprožila, se posledično tudi čisto navadni Zemljani umikamo na varnejše pozicije, pa naj gre za nakupe, gradnjo, stroške in še bolj vsakdanje stvari, kot na primer planiranje izleta v prazničnih dnevih ali celo izbira toaletnega papirja.

Ker obenem v poročilih poslušamo ali beremo o že skoraj sistematskem neplačevanju prispevkov zaposlenim ali pa honorarjev za opravljeno delo ali pa o podaljševanju delovne dobe, ki v teh časih niti najmanj ne deluje spodbudno, da o kronični plačilni nedisciplini niti ne govorimo, si lahko ustvarimo občutek, da smo padli na nivo, pod katerega se verjetno ne da več pasti. Pa ni čisto tako. Pokazateljev, da je stanje precej drugačno, tudi ne manjka.

Kakšna je resničnost, kaj vemo o njej?
Očitno je, da jo zaznavamo s fizičnimi čuti, jo vidimo, jo vohamo ali gledamo...kaj pa čustva, ki nam na poseben individualno prefiltriran način kažejo realnost okoli nas. čustva namreč definirajo naše življenje, kot dobro ali slabo ali pa še bolj podrobno!!

Kaj si mislimo, ko gremo mimo para, ki se poljublja na ulici, kakšna čustva se ob tem sproščajo po našem telesu...lahko so prijetna lahko tudi neprijetna. Odvisna so od naših preteklih izkušenj v tej smeri, naši nevrončki v um-u so namreč "filter", ki nam preko čelnega režnja in naprej preko "kemične tovarne" v centru možganov in dalje preko čustvenih procesov sporoča ali moramo biti jezni?...ljubeznivi?...ljubosumni? veseli? ...ali celo sovražno nasilno nastrojeni??

Zakaj otroci vse pogosteje postajajo vegetarijanci
Po podatkih študije KiGGS se okrog 3% mladih v Nemčiji prehranjuje vegetarijansko, pri čemer je delež deklet med 14. in 17. letom celo 6%. Število mladih vegetarijancev narašča. Pri odraslih je običajni vzrok zdravje, pri mladih pa je v ospredju skrb za dobrobit živali.

Sočutje je poglavitni dejavnik
Otroci doživljajo živali kot prijatelje. Najmlajši svojim kuncem in mucam pripovedujejo o svojih doživljajih, prijateljih in potrebah. Otroci imajo tudi naravni odpor do mrtvih. Ko izvejo, da je to, kar jejo, bila nekoč živa žival, nekateri nočejo več jesti mesa.

Kampanji Evropskega tedna mobilnost, ki bo potekala od 16. do 22. septembra, se je letos v Sloveniji pridružilo 24 občin, in sicer Apače, Celje, Gorje, Jesenice, Kanal ob Soči, Koper, Kranj, Ljubljana, Logatec, Lukovica, Makole, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Piran, Pivka, Postojna, Ptuj, Radovljica, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Velenje in Zreče.

Zdravje in mobilnost sta splošni temi Evropskega tedna mobilnosti 2010, njegovo osrednjo temo pa povzema slogan "Potuj pametneje, živi bolje". S sodelovanjem v kampanji bodo sodelujoča mesta in kraji s pomočjo uvajanja ukrepov za trajnostno mobilnost in ozaveščanja spodbudila prebivalce k izboljšanju telesnega in duševnega zdravja.

Poletje je čas dopustov tako, da ljudje veliko potujejo proti morju tudi s svojimi štirinožnimi prijatelji. Ob razmišljanju kako bi najbolje poskrbeli za njih, so se na petrolovem bencinskem servisu Črnomelj II odločili, da postavijo okrepčevalnico za hišne ljubljenčke.

»Opazujemo, da je takšnih malih obiskovalcev na našem bencinskem servisu vse več.  Zavedamo se, da tudi oni potrebujejo oddih, svežo vodo in ustrezno senco,« je dejal poslovodja Matjaž Peršič in dodal, da z ustvarjanjem prijetnega ozračja oblikujejo odnos, v katerem se stranka s svojim hišnim prijateljem počuti pri njih dobrodošla.

Šla sem gledati živali v cirkusu Medrano, ki je nedavno gostoval v Celju. Najbolj se mi je smilil en konj, ki je imel komajda kaj prostora in se ni mogel niti obrniti. In potem sem opazila slone, ki so bili z električno žico zaprti v zelo ozkem prostoru. Ker jih nihče ni hranil, sem jim jaz dala nekaj priboljška, čeprav bi za to lahko dobila kazen do dva tisoč evrov.

Enega prekrasnega konja, ki je imel tako malo prostora, bi najraje odkupila, če bi le imela denar. Nekdo iz osebja cirkusa je namreč rekel, da ga mislijo v kratkem usmrtiti, ker je prestar. Res grozno je, kar počnejo. Kako bi lahko to preprečili? Na nekaterih konjih sem videla tudi ranice, morda od bičev? Narava živali je pač takšna, da težko prenašajo prevzemanje naučenih vzorcev obnašanja, zato je pri dresiranju živali v cirkusu največkrat uporabljena (pri)sila.

Izšel je angleški prevod knjige Učitelji modrosti:

Igor Kononenko in Irena Roglič Kononenko:
TEACHERS of WISDOM
RoseDog Books, Pittsburgh, Pennsylvania, USA, 2010.

Knjiga je izšla v nekoliko manjšem formatu kot slovenska verzija (9X6’’) in ima zato več strani (414) in za razliko od slovenske verzije ima razen barvne platnice vse slike tiskane v črnobeli tehniki.

Več strokovnjakov, ki so imeli odločilno vlogo pri sprejemanju ukrepov v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) proti pandemiji, je bilo na plačilnem seznamu znanih farmacevtskih družb. Eno leto po tem, ko je WHO razglasil pandemijo prašičje gripe in priporočil množično cepljenje, imajo številne države večino cepiva, ki so ga kupile po zelo visokih cenah, še vedno na zalogi, Roche in GlaxoSmithKline pa sta z njegovo prodajo zaslužila več milijard evrov.

V zadnjih tednih so kritike na račun WHO glede pandemije nove gripe v letu 2009 dosegle vrhunec. Med drugim je British Medical Journal objavil ugotovitve svojih raziskovalnih novinarjev, da je bilo več strokovnjakov, ki so imeli lani odločilno vlogo pri sprejemanju ukrepov v WHO proti pandemiji, na plačilnem seznamu znanih farmacevtskih družb.

ZAPIS PREDAVANJA DR. EDWARDA DE BONA 15. 1. 2010 ZA EKONOMSKI FAKULTETI V LJUBLJANI

Seštejte vse številke od 1 do 10. Hitro ste prišli do rezultata, ki je 55.
Sedaj pa seštejte vse številke od 1 do 200. Težko je, kajne. Hitro pridete do tega, če poznate formulo. Ko veš, kako nekaj narediš, to narediš zelo hitro. Samo kreativno morate priti do tega.

Sedaj pa nekaj precej težjega. Naštejte 3 največje težave, ki pestijo svet in človeštvo danes.
Verjetno ste napisali klimatske spremembe. Toda ni res. Največja težava danes je neprimerno razmišljanje.

Piše: Aurigo

Čez en dan, nekaj pred 12. uro opoldne iz Finisterre ponovno prispem v Kompostelo. Odhod v Finisterro je bila terna tega potovanja. Na rtu deluje dvakrat bolj kakor v Komposteli. Nastanim se v privatnem albergue Acuario v predmestju San Lazare. Nastanijo se tudi tri Nemke, ki so se peljale skupaj iz Finisterre. Skupaj se usedemo za dva računalnika. Imajo tudi tiskalnik, tako, da si natisnem letalsko karto.

Moram priznati, da je to albergue, ki da popotniku res svojo dušo in ga okrepča.  Glasba v njemu prebudi mrtvega. Zato ga priporočam vsakemu popotniku. Popoldne se zabavam in smejim. Prisotno oskrbnico zanima zakaj se toliko smejim, odvrnem ji: »Ker sem srečen in je konec poti.« A glavnega razlogi ji ne povem. Ko sem se zvečer pogovarjal s Chipijem, enim od oseb, ki vzdržuje ta alberg, mi je povedal, da so tam, da pomagajo, da se romarji odpočijejo in si naberejo moči. Ukvarjajo se tudi z reikijem.

Ali ste tudi vi med tistimi, ki mislijo kako je pomenbno ljubiti sebe, ali pa mislite kako se tako, kakor v mnogih drugih stvareh in vrednotah svet nekako "postavlja na glavo" in da se vse nekako čudno sprevrača?

Le od kod in od koga se je vzelo čudno prepričanje, lahko bi rekli celo prava, nova teorija, ki podpira to miselnost in, ki se očitno kar dobro prodaja v obliki knjig, tečajev, seminarjev. Kar pa ni čudno, saj je v večini ljudem "pisana na kožo", kajti kaj pa še bolj kot takšna teorija podpira v človeku že tako preveč v njegovo naravo vpet egoizem?

Vaši otroci za zajtrk največkrat jedo "ekspresne", le z mlekom ali jogurtom prelite kosmiče, vi pa imate slabo vest, ker jim ne pripravite česa bolj zdravega? No, lahko se pomirite. V ZDA so raziskovali povezavo med zajtrkom in zdravjem otrok in ugotovili, da so najbolj zdravi tisti otroci, ki za zajtrk jedo kosmiče.

Pa čeprav so so kosmiči v zadnjih letih zaradi sladkorja kar nekajkrat znašli na listi ne najbolj zdravih živil. Raziskovalci z Louisiana State University so primerjali zdravje otrok, ki so za zajtrk jedli najrazličnejše kosmiče, otrok, ki sploh niso zajtrkovali, in otrok, ki so "zajtrkovali kaj drugega", torej ne kosmičev.

KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI 2010
Tedenski napovednik dogodkov: 29. julij – 1. avgust
 
Najavljamo vam sočne priboljške Knjižnice pod krošnjami, ki so za obiskovalce brezplačni.
Izpostavljamo pripovedovalski dogodek Pravljice pod krošnjami. Irena Cerar bo iz ljudskih pravljic in pripovedk, ki jih je zbrala v knjigah Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino, spletla senco Odprte krošnje v petek, 30. julija, ob 18. uri.

Knjižnica pod krošnjami je edina 100 % naravna knjižnica, ki letos vabi k branju na šestih bralnih otokih. Knjižnica je del programa Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010.

Pred nekaj dnevi je v restavraciji mojo pozornost pritegnila razgreta razprava o sodobnih tehnoloških dosežkih Zahoda in Vzhoda. »Veš, koliko je ta kitajska vesoljna tehnologija za NAŠO? Do lune mogoče še pridejo, do Marsa pa nikakor ne. In kaj sploh iščejo na Luni, ko smo pa bili MI tam že pred štiridesetimi leti?«

Dovolila sem si dobro ogledati ta možakarja v dobrih srednjih letih, z razstavljenimi novimi modeli mobitelov na mizi in z obeski za avtomobilske ključe, ki so pričali, da jih tudi v garaži čaka čudo tehnike, »model 2010«. Pred njima pa pivo prestižne znamke, za katerega sta bila, po komentarjih sodeč, enako dobra izvedenca kot za vesoljski program.

Morda smo naivni in idealistični, morda rinemo z glavo skozi zid, ko hočemo kaj spremeniti na bolje in pravičnejše? A za kaj drugega je vredno živeti in se boriti, če ne zato, da puščamo za sabo kaj trajnega. Dokler imamo še dovolj energije, volje ter je v nas živo prepričanje, da je vredno poskušati.

Raje kot zgolj kritizirati in čakati, da drugi naredijo prvi korak v želeno smer, vzemimo stvar v svoje roke in jo skušamo uresničiti. Kot filozofinja (še prej pa kot govoreče bitje) je moja prva naloga in dolžnost, da razmišljam in reflektiram, pišem in ustvarjam koncepte, a hkrati in istočasno moram vse to tudi živeti, uresničevati ter preverjati v praksi.

Po vročih poletnih dneh, ki jih večkrat spremlja tudi vročina takšnega ali drugačnega hrepenenja, čutnih užitkov in bolečin, radosti polnih pričakovanj ali razočaranj, je zelo koristno osvežiti odnos do meditacije. Razumevanje pravega namena meditacije pomaga pri vzpostavljanju pravilnega odnosa do nje in do tega, da nam postane nepogrešljiv in prijeten del življenja.

KO MEDITACIJA IZGUBI NA POMENU
Občasno slišim od koga, ki je prej redno meditiral, da zdaj ne uspe več. Meditacija mu predstavlja le še občasno tehniko sproščanja, sicer pa je 'zaposlen z drugim delom', 'je v drugačnem okolju' ali pa je 'bolj prizemljen' in se ne želi 'preveč odmakniti ali umiriti'. Meditacija je postala bolj dolgočasna, naporno polurno sedenje, v katerem se bojuje z mislimi, premleva izkušnje in se nenehno oddaljuje od same meditacije. Zaradi tega ima morda slab občutek in za nekaj časa tudi preneha z njo.

Kopanje v slovenskih sezonskih bazenih je, kar se tiče kakovosti vode, na splošno varno. Največ neskladnih vzorcev je v nekaterih otroških bazenih in zdraviliščih.

Na Inštitutu za varovanje zdravja pravijo, da je kopanje v letnih bazenih varno. "Iz podatkov je razvidno, da imajo nekoliko več neskladnih vzorcev otroški bazeni (globine manj kot 0,6 m), zlasti pa bazeni z naravno mineralno vodo," je povedala Ivanka Gale. "Večje onesnaženje lahko pričakujemo v bazenih z vrtinčenjem tople vode, zato imajo ti bazeni predpisano nekoliko višjo koncentracijo prostega klora."