Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100801191951775

Hura za počitnice ponedeljek, 2. avgust 2010 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek v novi številki Karme plus Poletje je tu in z njim dopusti in počitnice. Večina nas je že naredila načrte, kako bi jih radi preživeli, nekateri pa se bodo odločili zadnji trenutek. Možnosti je kar nekaj in za vse žepe. Tudi za tiste, ki bodo ostali doma se bo kaj našlo. Pomembno je, da se znebimo dnevne rutine in naredimo kaj za svoje zdravje in za "svojo dušo". Zdaj je priložnost, da uresničimo tisto, za kar med letom ni bilo časa. Predvsem pa je to priložnost, da nekaj naredimo za svoje zdravje. Kako se pripraviti na počitnice Najprej ozavestimo, kaj bi med počitnicami radi počeli in kam bi radi šli. Če živimo v družini, bomo pri načrtih morali upoštevati želje in potrebe vseh družinskih članov. Pri tem seveda upoštevamo tudi svoje materialne in druge možnosti. Vsem bo najbrž težko ustreči, toda redko kdo ima samo eno področje, ki ga veseli, tako da se lahko najde nekaj za vsakogar. Lahko tudi del dopusta preživimo po željah enih in drugi del dopusta po željah drugih članov. Če pa tudi to ne gre, se še vedno lahko dogovorimo, kdo bo na vrsti to leto in kdo naslednje. Prav nič prijetno namreč ni med dopustom gledati kisle obraze in poslušati pritoževanje nad vsako malenkostjo, ker nekomu nismo mogli ustreči. Dobro je tudi, da se na pot ne odpravljamo preveč utrujeni. Bolje si je vzeti kak dan odmora doma, da se lahko naspimo in v miru pripravimo vse za pot. Tako bo vse veliko manj stresno in dopust bomo lahko začeli boljše volje. Če imamo majhne otroke, se že prej dogovorimo, kdo in kako bo poskrbel zanje, da se bosta lahko spočila oba starša. Čeprav imamo zelo radi svoje otroke in bi nam bilo pusto brez njih, pa le potrebujemo počitek in nekaj časa tudi sami zase. Koliko, je odvisno od našega temperamenta in značaja. Nekateri potrebujejo več družbe, drugi več samote. To velja tako za starše kot za otroke. Ena od večjih težav, ki so pogoste med vikendi, prazniki in dopusti, je prepiranje in slaba volja. Med tednom ali letom smo zelo zaposleni s svojimi dolžnostmi, in ko pride prosti čas, lahko izbruhnejo napetosti in nerešeni problemi, s katerimi se prej nismo imeli časa ali priložnosti ukvarjati. Dopust ni primeren čas za to, ker takrat nimamo običajnih varovalk, kot sta umik na delo in v drugo okolje, kar ublaži napetosti in nam omogoči razdaljo, da stvari premislimo, se morda o njih s kom pogovorimo in pogledamo nanje še s kake druge plati. Med dopustom se želimo sprostiti in nadomestiti vse, kar smo med letom zamudili, zato si mislimo, da smo bolj upravičeni do nekaterih stvari, katerim bi se v drugačnih okoliščinah brez težave odpovedali ali pa jih odložili na primernejši čas. Naša največja težava je namreč, da od dopusta včasih preprosto pričakujemo preveč. Kaj torej lahko naredimo, da se bomo z dopusta vrnili spočiti in boljše volje, kot smo odšli? Počitek in gibanje Pod počitkom si običajno predstavljamo spanje in lenarjenje, ko nam ni treba gledati na uro in lahko tudi možgane "pošljemo na pašo" in se prepustimo trenutnim navdihom. Tudi to potrebujemo, posebno še, če smo bili med letom zelo obremenjeni z delom in stresom, tako da smo že na robu izgorelosti. Vendar pa je bolje, da "upočasnjujemo" postopno, saj nas hitra sprememba lahko pripelje v bolezen. Ni tako redko, da se kdo žene preko svojih zmožnosti in se potrudi, da zbere še zadnje atome moči in izpelje načrtovano, ko je obremenitve konec, pa se nekako "sesuje" in zapade v bolezen, depresijo ali druga neprijetna psihološka stanja. Da bi se temu izognili, "preklopimo v nižjo prestavo" in se zamotimo z dejavnostmi, ki se razlikujejo od službenih in niso obvezne. Že sama sprememba dejavnosti je neke vrste počitek. Če delamo predvsem umsko, si zdaj privoščimo fizične aktivnosti, kot so vrtnarjenje, manjša popravila po hiši, šivanje, pletenje, pospravljanje ali pa športne dejavnosti, obiski, igra z otroki, sprehodi in izleti v naravo in podobno. Če pa delamo pretežno fizično, je morda čas, da kaj preberemo, pogledamo kako zanimivo oddajo na televiziji, gremo v kino ali gledališče, v galerijo, na koncert, napišemo pisma prijateljem, za katera prej ni bilo časa, ali pa si vzamemo čas za druženje z njimi in podobno. Pomembno je, da te dejavnosti načrtujemo in si vzamemo čas zanje. S spremembo dejavnosti se bomo umirili in prenehali misliti na službo ali šolo. Stres bo izzvenel in lahko se bomo končno resnično naspali in odpočili. Zdravo gibanje Prvi pogoj je, da si izberemo gibanje, primerno našim trenutnim sposobnostim, in tako, ki nam bo enakomerno razgibalo in okrepilo vse telo. Tudi športi, ki so usmerjeni predvsem na določene dele telesa, če so nam pri srcu, so boljši kot nikakršno gibanje. Bolje pa je le izbrati nekaj, kar bo delovalo na vse telo. Ena od takšnih disciplin je joga. Njena glavna prednost je, da v njej ni tekmovanja. Naše življenje je že sicer dovolj stresno in stalno se moramo v nečem dokazovati, tako da si vsaj med dopustom privoščimo nekaj drugačnega. Pravzaprav v jogi napredujemo tem hitreje, kolikor bolj se znamo sprostiti in umiriti. Joga nam pomaga, da čim bolj ozavestimo svoje telo, ga spoznamo in mu omogočimo gibanje, ki ga v vsakdanjem življenju redko ali celo nikoli ne izvajamo. Vaje obsegajo upogibanje in iztezanje posameznih delov telesa. Velik poudarek je na gibljivosti sklepov in sproščanju ter raztezanju napetih in skrajšanih mišic. Zelo pomembna v jogi je hrbtenica, zato izvajamo njeno upogibanje naprej – nazaj, levo – desno in zasuke. Vaje izvajamo dinamično in statično z zadrževanjem položaja ter sproščanjem v njem. Veliko je tudi razteznih vaj, vaj za ravnotežje in tako imenovani obrnjeni položaji, kjer je glava nižje od trupa. Izvajamo tudi serije vaj, kjer prehajamo iz enega položaja v drugi v ritmu dihanja ali z zadrževanjem v vsakem položaju nekaj vdihov in izdihov. Dinamične vaje in vaje, ki spodbujajo sončni pletež (solarni pleksus), aktivirajo presnovo in nam lahko pomagajo pri izgubi odvečnih kilogramov na bolj "naraven način", kot bi nas radi prepričali nekateri proizvajalci "čudežnih" pripravkov za hujšanje. Druge vaje učinkujejo na boljše delovanje ledvic ali žlez z notranjim izločanjem ter krvožilni sistem. Vadba nas tudi psihično sprosti in pomaga k boljši koncentraciji. Osnovni princip joge je uravnovešanje in tako deluje tudi na naše telo in duševnost. Tisti bolj razgibani si želijo hitro preiti na zahtevnejše položaje, vendar je bistveno, da se najprej naučijo osnov: sproščenega, zavestnega gibanja, kjer občutimo vsako mišico in sklep, in usklajevanja gibanja z dihanjem, ter postopnega prehajanja iz enega položaja v drugega z vmesnim sproščanjem. Vadba nam ne sme povzročati neugodja, kaj šele bolečine. Nekaj napora je sprejemljivega, da se okrepimo, če imamo naslednji dan bolečine v mišicah, pa je to zanesljiv znak, da smo pretiravali in da moramo vadbo bolj prilagoditi svojim zmožnostim. Mnoge vaje so na prvi pogled zelo lahke, kmalu pa se pokaže, kje vse smo zakrčeni ali prešibki, katere mišice so skrajšane zaradi vztrajanja v prisiljenih položajih in v kakšnem stanju je naša hrbtenica. Na splošno so ženske bolj gibčne, jim pa primanjkuje moči, medtem ko so moški boljši v položajih, kjer je potrebna moč, so pa slabše gibljivi in se težje sprostijo. Tako so te lahke osnovne vaje neke vrste "pregled" stanja našega telesa in duha in nam pokažejo, kje so naše prednosti in slabosti. S tem znanjem si potem lahko prilagodimo vadbo, da bo kar najbolj ustrezala našim potrebam. Z leti se nam naberejo tudi poškodbe in bolezni, ki nam zmanjšajo gibljivost telesa. Tudi tu nam joga lahko veliko pomaga. Pogosto je čudovito dopolnilo ali nadaljevanje fizikalne terapije. Če imamo zdravstvene težave, se najprej pogovorimo z zdravnikom ali fiziatrom, katere vrste vaj so primerne za nas, in katere niso, da si ne bi naredili več škode kot koristi. Potem pa najdimo ustrezno vrsto vadbe z dobro usposobljenim inštruktorjem joge, ki nas bo vključil v skupino vadečih s podobnimi težavami ali pa nas bo naučil primernih dopolnilnih vaj. Obstajajo različni programi, kot so "joga za hrbtenico", "joga za sklepe", "joga za starejše", "joga kot pomoč pri diabetesu", da jih naštejem samo nekaj, ki so na voljo tudi v Sloveniji. Dobra priložnost, da se spoznate z jogo, je poletna vadba v parkih, ki jo od začetka julija do sredine septembra ob primernem vremenu brezplačno organizirajo društva Joga v vsakdanjem življenju v vseh večjih mestih po Sloveniji. Na njej se lahko seznanite z osnovami vadbe in preizkusite, ali vam ta način vadbe ustreza. Če vam ne, si rajši izberite nekaj, kar vam bo bolj zadovoljilo vaše trenutne potrebe, z jogo pa boste spet poskusili morda kdaj kasneje. Življenjske okoliščine se spreminjajo in morda si bomo nekoč zaželeli tudi te vadbe. Med najbolj naravnimi vrstami gibanja so tudi hoja, tek in plavanje. Če nič drugega, si privoščite vsaj katero od teh. V poletnih mesecih je za to največ možnosti. Pazimo le, da ne preobremenimo svojega telesa s prevelikimi napori, ki so v kombinaciji s poletno vročino, dehidracijo in sončnimi opeklinami lahko zelo nevarni. Zato sta zmernost in zdrava pamet tudi pri teh dejavnostih še kako na mestu. Dihanje je življenje Mnogo naših težav je povezanih s celodnevnim zadrževanjem v zaprtih prostorih brez ustreznega prezračevanja, neustreznim delovanjem klimatskih naprav, npr. premočno hlajenje glede na zunanjo temperaturo, in pomanjkanjem svežega neonesnaženega zraka, kar je še posebno problematično v večjih mestih. Zato izkoristimo lepo vreme in čim več časa preživimo na prostem v naravi, da se nadihamo in dobro prevetrimo pljuča. Predvsem pa se naučimo pravilnega, popolnega vdiha in izdiha ter zavestnega dihanja. Dihanje zelo dobro odraža naše stanje in s pravilnim, globokim ter sproščenim dihanjem veliko boljše premagujemo stres in druge težave, vadba med dopustom pa nam pripomore, da se hitreje regeneriramo. Pri jogi vadimo različne načine dihanja, ki imajo svoj pomen in namen. Poudarjen izdih na primer sprošča in odpravlja napetosti, izmenično dihanje skozi levo in skozi desno nosnico uravnava delovanje simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema ter obeh možganskih polovic. Umirjeno in globoko dihanje uravnava tudi delovanje srca ter znižuje visok krvni tlak, ki je ena od značilnih civilizacijskih bolezni našega časa. S pranajamo smeha pa temeljito prevetrimo pljuča, razgibamo diafragmo in trebušne mišice ter se tudi psihično sprostimo. Čist in svež zrak je ena od prednosti vadbe na prostem, zato si jo privoščimo, kadarkoli imamo priložnost za to. Čudovito je vaditi ob vodi ali v senci dreves, z vadbo dočakati sončni vzhod ali pa se ob sončnem zahodu z njo posloviti od dneva. Ob takih priložnostih nam že okolje in čas pomagata do bolj poglobljene vadbe ter s tem do boljšega učinka. Namesto da ponočujemo, si med počitnicami vsaj kdaj privoščimo zgoden spanec in se zjutraj zgodaj podajmo na sprehod, plavanje ali izlet v hribe. Slovenci smo znani hribolazci in Slovenija je polna večjih ter manjših hribov. Tudi če nimamo ravno planinske opreme, bomo lahko našli primerno turo zase. Izkoristimo dopust za to, da preživimo čim več časa na prostem. Hladno in pusto vreme z dežjem, snegom in meglo bo še prehitro tu. Sprostitev za dušo Med dopustom imamo čas, da si preberemo kako navdihujočo knjigo in se poglobimo v zaklade človeške modrosti. Človek ne živi samo od kruha in potrebuje tudi duhovno hrano. Življenje je veliko več kot samo garanje "za ljubi kruhek", skrb za otroke in širšo družino. Ko se nekoliko spočijemo, imamo čas za razmislek tudi o širših vidikih in cilju ter smislu svojega bivanja tukaj. Mogoče imamo zdaj priložnost narediti kaj tudi za druge. Starši se lahko organiziramo tako, da si delimo čuvanje otrok. Končno imamo čas za obisk ostarelih sorodnikov v drugem kraju in za to, da jim malo polepšamo dan ter jih spomnimo, da še niso pozabljeni in da si še kdo želi njihove družbe. Tokrat jim bomo lahko prisluhnili brez naglice in z njimi delili spomine na "dobre stare čase". Možnosti je veliko, samo spomniti se moramo nanje. Če nam ustreza, si med dopustom ali počitnicami privoščimo še dodatno dozo sproščanja z vadbo sprostitvenih tehnik in meditacije. Ko smo razgibali telo in se nadihali, je čas za umiritev svojih misli in čustev. Poglobimo se vase. Odlična tehnika je že preprost molk in izogibanje nepotrebnemu govorjenju. Zgodilo se mi je že, da sem bila tako utrujena, da se mi dobesedno ni dalo "ust odpreti". To samo kaže, koliko energije izgubljamo z govorjenjem. Ljudje smo različni in nekateri že sicer malo govorijo, drugi pa so rojene "klepetulje" in zabavljači, polni domislic in zgodbic, ki so sposobni nasmejati in držati družbo pokonci. Klepet je sproščujoč in poveže ljudi, vendar je treba razmisliti tudi, o čem govorimo. Smeh je zdrav, lahko pa je tudi zelo boleč, če se smejimo nekomu, ki je v stiski. Je res potrebno vse tisto negativno govorjenje in širjenje slabe volje? Največje onesnaženje sveta so prav negativne misli, ki se širijo z raznimi govoricami in nam jemljejo duševni mir. Vendar ne gre samo za govorjenje, ampak za to, da umirimo misli in se samo prepustimo trenutnim občutjem, sedanjemu trenutku. V jogi pravimo, da je preteklost kot sanje, prihodnosti še ni, naš je samo sedanji trenutek, zato ga užijmo v vsej njegovi polnosti. Vse, kar lahko naredimo, lahko naredimo samo zdaj. Hkrati pa si s sedanjo dejavnostjo oblikujemo svojo prihodnost. Zakon vzroka in posledice, imenovan tudi zakon karme, deluje enako za vse. Dobra in modra dejanja imajo dobre posledice in slaba dejanja imajo slabe posledice. Primerov je veliko in eden od njih je recimo tako pogosto dopustniško ponočevanje s pitjem alkohola ali uporabo drugih psihotropnih snovi. Če se naslednji dan zbudimo samo utrujeni in z "mačkom", smo jo še poceni odnesli v primerjavi z nesrečami, ki se zgodijo zaradi opitih voznikov, ali z drugimi težavami zaradi neprimernega vedenja. Če pa se usedemo v položaj za meditacijo, ki je lahko tudi preprosto sedenje na stolu z zravnano hrbtenico, se umirimo, opazujemo sproščenost in umirjenost telesa in se prepustimo naravnemu ritmu dihanja, bomo naredili nekaj za svoje psihično in fizično zdravje. Lahko si vrtimo pomirjujočo glasbo ali vodeno sproščanje in meditacijo. Še bolje pa je, če lahko meditiramo v skupini pod neposrednim vodstvom izkušenega učitelja. Skupna meditacija nas poveže in nam da novo energijo. To je nekaj, kar si sama že leta privoščim med vsakim dopustom in se tako napolnim z energijo za vse leto. Zanimivo je tudi, kako nas meditacija zbliža, in čeprav prihajamo iz različnih okolij, celo različnih držav, katerih jezika morda niti ne govorimo, ter tudi če komaj spregovorimo kako besedo med seboj, smo po tednu skupne meditacije kot najboljši prijatelji. To je nadvse izpolnjujoča izkušnja, ki mi v teh razburkanih časih daje vero v ljudi in v boljšo prihodnost za vse nas. Poskusite tudi vi! Verjamem, da vam ne bo žal. Društva Joga v vsakdanjem življenju so v vseh večjih krajih v Sloveniji, vadbo pa organiziramo tudi v mnogih manjših krajih. Od začetka julija do sredine septembra bomo v vseh večjih krajih organizirali brezplačno poletno vadbo joge v parkih. Organiziramo tudi predavanja in mednarodne seminarje pod vodstvom ustanovitelja sistema Joga v vsakdanjem življenju, Nj. Sv. Mahamandalešvarja Paramhanse Swamija Maheshwaranande - Svamidžija. Informacije o sistemu in dejavnostih, ki so z njim povezane, so na voljo na mednarodni spletni strani www/yogaindailylife.org. Podatke o društvih in vadbi v Sloveniji lahko najdete na spletni strani www.jwwz.org in telefonu 040 315 000, za Ljubljano pa na www.joga-ljubljana.org in telefonu 040 22 11 08 od ponedeljka do četrtka med 17. in 19. uro. Komentarji (0) www.pozitivke.net