»Toliko sem se naučil od Boga, da se ne morem več imenovati kristjan, hindujec, musliman, budist, žid.«

»Če bi te Bog povabil na zabavo in bi dejal, da bodo vsi nocoj v dvorani Njegovi posebni gostje, kako bi ravnal z njimi, ko bi prišel? Res, res! In Hafis ve, da ni nikogar na tem svetu, ki ne bi stal na Njegovem plesišču iz draguljev.«

»Sedaj je čas, da spoznaš, da je vse, kar storiš, sveto. Zakaj ne bi sedaj vzpostavil trajno premirje med tabo in Bogom? Sedaj je pravi čas, da razumeš, da so bile vse tvoje ideje o dobrem in slabem le otroški učni pripomočki, ki jih pustiš ob strani, ko lahko končno živiš odkritosrčno in z ljubeznijo.«

»Ni se ti treba več pretvarjati, da si nor, vsi vemo, da si bil dober v tem. Odpočij si zdaj, dragi moj, od vsega težkega dela, ki ga opravljaš.«

Hafis
(odlomki iz pesmi)