Z radostjo sem doživela spomladansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Bilo je veliko dinamike, složnosti, ljudje so podprli eden drugega, imela sem občutek, da je bila cela Slovenija ena sama velika družina. 

Toda žal obstaja v Sloveniji na področju okolja še en velik problem, o katerem nihče ne govori, tudi v medijih še nisem o tem nič zasledila. Gre za mnoge podeželske hiše, ki nimajo po predpisih zgrajene greznice, zato fekalije in gospodinjske odplake spuščajo kar v gozd ali pa po najbližjem bregu. To potem v naravi neznosno smrdi, predvsem ko je nizek zračni pritisk. Najbolj zaskrbljujoče pri teh odplakah, ki vsebuje tudi veliko kemičnih snovi, je to, da onesnažujejo podtalnico ter uničujejo rastlinske in živalske vrste.

Ljudje se ne zavedajo, da je čista voda vir življenja in zdravja. Podoben problem je pri gnojnici, kot piše v reviji Osvoboditev živali, marec 2008, v članku Smrtonosni gnoj povzroča izumiranje vrst: »Zoolog, evolucijski biolog in ekolog Josef H. Reichholf je dokazal, kar nihče ni imel za možno: ne industrija, ne avtomobilski izpuhi, ne močna pozidava niso krivi za izumiranje vrst, temveč poljedelstvo s svojo gnojnico. V Nemčiji pod neusmiljenimi pogoji letno vzredijo 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj. Kaj naredi človek z gnojnico, ki jo proizvede teh 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj? Polije jo po polju. In to ne ostane brez posledic. Dušik, ki ga vsebuje gnojnica, zaduši rastlinske in živalske vrste. Rezultat: zoolog je našel v majhnem parku sredi Münchna 350 različnih vrst ptičev, nasprotno pa so na deželi že vrabčki postali redkost ... Glavni razlogi za izginjanje vrst v srednji Evropi: kmetijstvo z gnojem in gnojnico:78%.«

Toda tudi tisti, ki imajo greznico zgrajeno po predpisih, jo včasih spraznijo kar v gozdu, ker je čiščenje greznic seveda povezano s stroški. Toda še večji strošek bodo imeli naši otroci oz. naslednje generacije, kateri morda sploh ne bodo več imeli kje dobiti pitne vode. Ali naša država in občine razmišljajo o teh grozljivih posledicah? Po predpisih je praznenje greznice v gozdu prepovedano. V Uradnem listu Republike Slovenije piše, da praznenje greznic izvaja upravljalec javne kanalizacije ali drugi izvajalec po programu o praznjenju greznic in pod kontrolo upravljalca javne kanalizacije. In nadalje: »Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je za zbiranje odpadnih voda obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak – greznice, čistilne naprave – v skladu z veljavnimi predpisi. Greznice morajo biti grajene tako, da se odpadna voda ne razliva po terenu in ne pronica v podtalje. Greznice so del notranje kanalizacije. Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Greznice morajo biti praznjene po programu, ki ga izdela izvajalec. Izvajalec mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno lastništvo, lokacija, velikost, vodotesnost in datum praznjenja greznice. Odpadne vode in gošče iz greznic se morajo prečistiti na čistilni napravi.«

Toda kaj pomagajo predpisi, če jih praktično nobeden ne kontrolira v praksi. Del mojega življenja sem preživela v Švici, kjer je država zelo stroga do lastnikov hiš, ki se ne držijo predpisov glede greznic. Kazni so visoke. Zato pozivam odgovorne v državi v državi in občinah, da prevzamejo večjo kontrolo na tem področju. Za dobro ljudi, narave in živali.

Berta Schmid, Ostrožno pri Ponikvi