Mleko ubija živali - kako je to mogoče? Krava daje mleko po naravni poti le takrat, ko ima teličke. Zato krave mlekarice enkrat letno umetno oplodijo. Ker mleko uporabijo za ljudi, teličke po rojstvu odvzamejo materam. Teličke ženskega spola povečini vzgojijo za mlekarice, moške teličke 6 mesecev pitajo, dokler – pri teh „letih“ so še otroci - ne končajo v klavnicah. A tudi njihove matere, ki jih v bistvu nikoli ne spoznajo, ne dočakajo visoke starosti: kravo mlekarico zakoljejo v povprečju po štirih letih.

»Krave za v smeti«: v klavnice pri štirih letih
Danes da ena krava mlekarica v Nemčiji v povprečju 18,16 litrov mleka na dan. V preteklosti je količina znašala približno 8 litrov – približno toliko potrebuje teliček, da lahko odraste. Leta 1951 je krava v povprečju proizvedla 2600 litrov mleka na leto. Do leta 1980 se je ta številka povzpela na 4548 in do leta 1998 na 5750 litrov, torej dvakrat več kot pred 40 leti! In danes?

Danes proizvede krava mlekarica v povprečju 7000 litrov mleka na leto. V letu 2007 so krave v Nemčiji proizvedle približno 28, 4 milijard litrov mleka. Živali, ki so tako obremenjene s popolnoma nenaravnim proizvajanjem mleka, so še posebej dovzetne za bolezni. Veliko krav zato trpi za mastitisom, vnetjem vimen. Prej je bilo popolnoma normalno, če je krava dočakala 15 let. Danes krave v povprečju dočakajo le štiri do pet let. Ker krave povržejo mladiče že po dveh letih vzreje, dajejo krave v povprečju mleko le nekaj več kot dve leti! Bolj ali manj jih spremenijo v krave za v odpad.

In kaj se zgodi s telički?
Teličke kmalu po porodu odvzamejo materam. Samičke povečini vzredijo v krave mlekarice. Samčke pa tri do šest mesecev pitajo, da dosežejo optimalno težo za klanje, 250 kg. Zaprejo jih v majhne lesene lope, v katerih se le s težavo premikajo. Dobiček skušajo povečati tudi tako, da vsakemu teličku do zakola dajo na razpolago le en kvadratni meter.

Namesto materinega mleka dobijo mastno belo brozgo, ki vsebuje posneto mleko v prahu, loj, kitovo maščobo in veliko soli. Zaradi velike količine soli in pomanjkanja vode telički pijejo večje količine brozge, ki je nadomestilo za mleko, in se zato hitro redijo. Pri živalih umetno povzročajo anemijo s tem, da jim onemogočajo kakršenkoli vnosa železa, da bi meso ostalo svetlo. Iz tega razloga živali ne dobivajo tudi suhe krme.

Tako trpijo za slabokrvnostjo, drisko, pljučnico in paralizo. Na špranjastih tleh stojijo v lastnih iztrebkih. Smrad je strašen. Zaradi špranjastih tal utrpijo živali težave kot so bolečine v nogah pa vse do deformacij. Približno 10 odstotkov teličkov umre v prvih tednih življenja. Ostali končajo v starosti od štiri do šest mesecev v klavnici. Mlečna industrija je tako v tesni povezavi z mesno industrijo.

Živalski dojenčki na krožniku
Nobena žival, ki je zaklana za mesno proizvodnjo, ne dočaka niti šestine svoje naravne življenjske dobe. Skoraj vse ubijejo, še preden te sploh odrastejo. Naravna življenjska doba goveda je približno 30 let, nekatere teh živali dočakajo celo občutno višjo starost. Teličke krav mlekaric pa ubijejo že pri starosti od štiri do šest mesecev – govorimo lahko torej o živalskih dojenčkih! Nekatere teličke ubijejo že nekaj dni po rojstvu: sirilo v njihovih želodcih uporabljajo pri izdelovanju sira.

Krave mlekarice zakoljejo pri povprečni starosti od štiri do pet let. V tem času veliko krav sploh še ne odraste. Če to primerjamo s starostjo človeka, bi lahko govorili o približno 15 let starih dekletih. Vsaka osma krava gre v klavnico breja. Kri govejih zarodkov predstavlja še eno zlato jamo za kemično in kozmetično industrijo: teličke izrežejo iz plodnika in pri tem, ko jim srce še bije, jim z iglo odvzamejo v povprečju pol litra krvi. Na takšen način umre letno najmanj 2 milijona nerojenih teličkov.

Obstaja alternativa za mleko?
Če kdo razmišlja o tem, mu predlagamo: poskusite alternativo kravjemu mleku in mlečnim proizvodom! Že dolgo obstajajo raznovrstni izdelki: sojino, ovseno, pirino, riževo ali pa kokosovo mleko, sojina ali ovsena smetana, sojini jogurti in pudingi, celo sladoled in »sir« brez kravjega mleka. Opustitev kravjega mleka je lahko okusna in zdrava pridobitev.

Poskusite piti kavo s sojinim ali ovsenim mlekom. Namesto z maslom ali smetano raje kuhajte z olivnim oljem – to je koristno tudi za raven holesterola. Z ovsenim ali sojinim mlekom lahko pripravite vse mlečne jedi: od pudinga do palačink. In kot alternativa siru obstajajo številni okusni namazi, ki so izključno rastlinskega izvora.

Če se odpovemo mleku, koristimo zdravju
Za vse odrasle sesalce je značilno, da ko nehajo piti materino mleko, ga ne morejo več presnavljati. Ali ni nenavadno, da smo si ljudje izbrali mleko druge vrste kot eno naših osnovnih živil? Zlasti zato, ker je narava izloček kravjih žlez namenila teličkom? Ljudje zagotovo nismo postali bolj zdravi s pomočjo uživanja mleka. Mlečni proizvodi ne vsebujejo balastnih snovi ali kompleksnih ogljikovih hidratov in so polni nasičenih maščob in holesterola.

Kontaminirani so s krvjo in gnojem ter pogosto vsebujejo pesticide, hormone in antibiotike. Mlečni produkti (sem sodijo sir, sladoled, mleko, maslo in jogurt) skrbijo za znatne količine holesterola in maščobe v prehrani. Hrana, ki vsebuje maščobo in nasičene maščobe v velikih količinah, povečuje tveganje za nastanek različnih bolezni.

Zdravstvene težave in bolezni, ki jih znanstvene raziskave povezujejo z uživanjem mleka, so med drugim: diabetes, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, Crohnova bolezen, akne, nevrodermitis, avtizem,  alergije, debelost, srčne bolezni, rak. Študije celo dokazujejo, da mlečni izdelki prej povzročajo osteoporozo, kot pa pred njo ščitijo!

(več o tem na: www.fleisch-macht-krank.de, www.milchlos.de, www.peta.de/milch)

Če se odpovemo mleku, zmanjšujemo podnebne spremembe
Množična živinoreja in predelava mesnih izdelkov sta po aktualni študiji inštituta Worldwatch odgovorna za približno polovico od človeka proizvedenih toplogrednih plinov (World Watch Magazine, november/december 2009). Delež, ki ga ima pri tem proizvodnja mleka,  ni zanemarljiv. Pri izdelavi enega kilograma sira nastane več kot osem kilogramov toplogrednih plinov. Po mnenju marburškega raziskovalca Ralfa Conrada bi lahko podnebne spremembe upočasnili, če bi se ljudje drugače prehranjevali.

»Skratka, vodilo bi lahko bilo: odpovejmo se govedini in mlečnim izdelkom,« je nemški tiskovni agenciji februarja 2007 dejal vodja inštituta Max-Planck za terestrično mikrobiologijo. Krave proizvajajo pri prebavljanju agresiven toplogredni plin metan, ki nastaja pri procesu vretja v njihovih prežvekovalskih želodcih. »Če zmanjšamo izpust metana v atmosfero, lahko hitreje dosežemo pozitivne učinke, kot pa če hočemo na hitro zmanjšati dotok ogljikovega dioksida,« pravi Ralf Conrad iz inštituta Max-Planck.

»Na količino metana v atmosferi lahko vplivamo v roku osmih let, medtem ko pri ogljikovem dioksidu to traja desetletja.« (vir: Mainpost.de, 22. 2. 2007) Veliko bolj prijazni do ozračja kot meso in mlečni proizvodi so kruh, testenine in sveža zelenjava, ki je pridelana lokalno. Združenje potrošnikov Foodwatch je v študiji ugotovilo, da je prehrana brez mesa in mlečnih proizvodov več kot sedemkrat bolj prijazna do okolja. V celoti rastlinska prehrana, ki je pridelana biološko, je celo več kot šestnajstkrat bolj prijazna do okolja!

Vir: Freiheit Für Tiere, 3/2010, prevod: Matej Smodiš

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali