Znanstveniki so z vrsto gensko spremenjene koruze MON863 nakrmili podgane. Posledice so bile zelo neprijetne: živali so kazale znake zastrupitve, utrpele so tudi poškodbe jeter in ledvic.

Tako so leta 2002 prvič dokazali škodljivost za zdravje gensko spremenjene koruze MON863, ki so jo že odobrili za pridelavo v ZDA in Kanadi ter kot hrano za ljudi in živali v Avstraliji, na Kitajskem, Japonskem, v Koreji, Mehiki, Filipinih in Tajwanu.

V Zahodni civilizaciji lahko opazujemo bitko za naš um, ki se stopnuje do točke, ko naš um dnevno prejme na tisoče komercialnih sporočil. Opazujemo naraščanje odvisnosti, stres, nihanj v razpoloženju; vse kar je preraslo, kot nekateri iz uradnega sektorja za zdravje imenujejo, v »epidemijo« obupa.

Opazujemo, kako se medijske hiše združujejo in razporejajo na takšen način, da sedaj le peščica ljudi odloča, kakšne novice in zabavne vsebine bodo obkrožile celoten planet. Skozi to opazovanje lahko prepoznamo neverjetno vzdržljivost človeške narave. Koliko bolj strupeno še mora postati medijsko in kulturno okolje, da bo dosežena mejna točka, ko se bodo ljudje uprli in začeli metati televizorje skozi okne. Zaenkrat se to še ni zgodilo.

Piše: Aurigo

Če premalo poznamo kontekste, različne vire, nam ostane samo ta biblijska zgodba o Noetu: »To je znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vami in vsakim živim bitjem, ki je pri vas, za vse prihodnje rodove. Svojo mavrico postavim v oblake in bo znamenje zaveze med menoj in zemljo. 1 Mojz 9, 1-3. 8-13«

Četrtek, 9.8.2007. Ura je nekaj minut pred osmo zvečer. Rahlo dežuje. Ležim v postelji in prebiram knjigo. Potem v zraku začutim nekaj. Kot nekaj osvežilnega. Nekaj podobnega kar začutiš v zraku ob slapovih. Povečanje ionov v zraku. Pogled mi zaplava skozi okno. Mavra. Pa ne že spet. Dober teden je minilo, pa že spet. Sicer je že od zgodnjega jutra kazalo, da se bo pojavila, od tistega rahlega dežja ob 8. uri zjutraj, ko je padlo nekaj kapljic na zemljo. Pa tam po 11. uri dopoldne. Vzamem fotoaparat in se primem posla.

Šla sem na Trnfest. In kmalu odšla. Zakaj? Saj ne vem, kdo je bil kriv. Mogoče moj jaz, ki ni prenašal divje poskakujočega najstnika ob odru punkovskih mladičev.

Verjetno je prispeval k mojemu odhodu tudi srd, ko sem slišala uvodni govor organizatorja s pivom v roki, ki se je še vedno pri krepko čez 30, obnašal kot šestnajstletnik, ko je bilo še kul biti pijan in o tem govoriti. »The organizator« se je še nato pritožil nad »glupim« novim zakonom, ki je stopil v veljavo iz noči od 4. na 5. avgust, in ko se je ob polnoči truma kadilcev zvalila ven iz zaprtih prostorov in zakajevala vhod (mogoče, nisem bila prisotna).

S fotografij, posnetih z digitalnimi fotoaparati, bo kmalu mogoče izbrisati neželene detajle in jih nadomestiti z drugimi, vsebinsko smiselnimi.

Strokovnjaki so razvili poseben algoritem, ki bo del fotografije nadomestil z delom z drugih fotografij istega motiva, npr. določenega avtomobila ali pokrajine. S fotografij z dopusta bo tako mogoče izbrisati nekdanjega partnerja in s pomočjo drugih fotografij rekonstruirati podobo, ki bi se nahajala za njim.

Gotovo ste že vsi obiskali katero od slovitih kraških jam. Se načudili prečudovitim strukturam kapnikov v bližnji Kostanjeviški jami ali pa vas je pot zanesla malo dlje, kjer ste imeli priložnost pokukati v zanimivo kreacijo matere narave in opazili nenavadno, a senzacionalno zapuščino v Škocjanski jami, znamenite ponvice. Toda ali ste vedeli, da imamo v bližini Krškega pravo pravcato jamo?! Če niste, pozorno berite dalje in izvedeli boste marsikaj novega!

Omenjena jama je poznana pod imenom Ajdovska, tudi Kartuševa jama in leži približno 8 km iz centra Krškega. Leži na jugovzhodnem obronku Krškega višavja, natančneje-na stičišču Brezovske Gore in Nemške Vasi. Jama ima podkvasto obliko z dvema vhodoma po levem (7m) in desnem hodniku(20m), ki se združita v osrednjo dvorano. Če je lep dan in predvsem dovolj topel, se nam tu odpre pogled na celo jato netopirjev, ki počivajo na stropu.

Mnogo je posameznikov, ki zastopajo mnenje, da »ena oseba sama« ne zmore rešiti problemov, ki smo jim priča. Nezadovoljni z agiranjem politikov, se pritožujemo nad ogrožajočim in smrdečim prometom, razburjamo se, ko slisimo ali beremo o trpljenju živali med transportom po malodane celi polobli in se sprašujemo, kako dolgo bomo lahko še zaplavali v morju (že marsikatera reka in potok, ki bi v teh vročin dneh lahko sprejeli mnogo vode žejnih, so že neprimerni za plavanje).

Torej, kaj lahko jaz kot posameznik/ica naredim storim za boljši jutri?

Še vsaka tako velika korporacija si prizadeva, da se njihovi produkti prodajajo. Ogromne količine denarja gredo za marketing, reklamo, tržno raziskovanje itd. in vse to, da mi potrošniki produkt damo v košarico. S spretnimi strategijami in promocijo se ne prodajajo samo izdelki, ampak se ustvarijo potrebe, ki jih prej ni bilo. Zelo lahko vodljive in zaupljive skupine so recimo otroci (video igrice, najnovejši mobiteli, obleke blagovne znamke..)

Pred približno šestimi tedni mi je postalo jasno, da je nastopil (vsaj zame) čas, da preneham jesti meso. Nikoli več. Zakaj?

Pa začnimo na začetku.

Približno pred 10 leti sem spoznal, da mogoče ni dobro, da v telo tlačim toliko sranja. Odločil sem se, da ne bom več pil iz školjke (kar je še vedno bolj zdravo kot kakršnekoli gazirane pijače) in bil tudi drugače malo bolj pazljiv.

To je bil prvi korak, ki sem ga storil. Zaobjemal je, da sem v McDonaldsu naročeval zelenjavni hamburger, namesto pol svinje z omako v pšenični žemljici.

Vino. Žlahtna kapljica. Plemenit dar prirode. Pravi serum, najstarejši izmed vseh, najstanovitnejši v svoji sestavi in najzanesljivejši v svojih učinkih. Brezkončna je njegova slava v delih pesništva, slikarstva in umetnosti. Vino je veljalo že od svetopisemskih časov za nekaj najbolj plemenitega in spoštovanega, s tem pa so mu posledično pripisovali alternativne učinke-delovalo naj bi antivirusno in baktericidno, zlasti pa so ga uporabljali v bolnišnicah kot anestetik pri operacijah, porodih in razkuževanju ran.

Že Sokrat je ponosno izjavil: Kar se pitja vina tiče, prijatelji moji, imate moj pristanek. Vino prepoji dušo, blaži naše bridkosti in hkrati prebuja naša čustva. V času pred Kristusom, ko so Grki že razvijali vinsko kulturo, torej zasledimo mnoge zapiske, ki so pričali, da so se ljudje dobro zavedali kako opojno moč ima ta cenjena pijača. Uporaba vina je postala sredstvo za vzdrževanje družabnosti in nepogrešljiv del raznih ceremonialov, kot tudi določanje (ne)formalnosti med odnosi.

Dan Eden je skeptik. Ne verjame v prerokovalce prihodnosti in podobne marnje. Še posebej je dvomil v to, da bi on sam lahko napovedoval prihodnost. In Dan je odkril, da se je zmotil. Vsak lahko vidi v prihodnost in to že počnemo.

Naše potovanje se bo začelo z eksperimentom, ki so ga izvajali leta 1976. Dr. Kornhuber je zbral nekaj prostovoljcev, katerim so z EEG-jem merili možgansko aktivnost. Nato je prostovoljce prosil, da upognejo kazalec svoje desne roke, nenadoma in ob različnem času po njihovem izboru.

Želel je izmeriti, kako hitra je umska odločitev, ki želi, da se prst premakne, do dejanskega trenutka premika. Rezultate, ki je dobil nikakor ni pričakoval. Kornhuber je pričakoval, da bo ob zavestni odločitvi (ko bo začel štopati poskus) zaznan oster vrh v električni aktivnosti. Kakorkoli, kar je odkril je presenetljivo.

Po žitnih krogih in padajočemu meteoritu nad Slovenijo.
Se je v v istem času pojavila mavrica nad Slovenijo 24.7.2007.
A še prej je fotoaparat pobral nekaj v temnih oblakih.
Strele so šibale vodoravno in ne navpično.
To pa so slike neznanih predmetov v zraku, ki jih je ujel fotoaparat.
Potem, po mavrici je nastalo rumeno ožarjeno nebo.

dr. Jordi Pigem

Stari sufijski pregovor pravi, da Bog ali duh »spi v mineralih, sanjah in rastlinah, ujet je v živalih in se prebudi v človeku.«

Obračanje listov revije ali knjige ali menjavanje programov na televiziji je moderni ekvivalent temu, kar so nekateri izmed naših prednikov, pred stoletji, imenovali evolutio: razgrinjanje in branje papirusa ali  pergamentnih zvitkov. Iz latinske besede volvere (kotaliti se) so nastale besede kot volume (zvitek) in evolucija (odvijanje).

V tem prvotnem pomenu se tekst »evolve« (razvija, nastaja), ko ga razkrijemo z našimi rokami in s pogledom. Tako kot so se odvijali naravni cikli, tako se je razvijal svet, počasi. Šele v 19.stoletju, ko se je svetovni korak pospešil, ko je tiktakanje ure prevzelo naravne ritme sonca in lune, ko se je zavedanje sedanjosti začelo razblinjati, zaradi naraščajočega mrka projektov egoističnega uma, šele tedaj je beseda »evolution« (evolucija) začela nositi pomen, ki ga danes razumemo: postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj.

Raziskovalci so v ribniku, ki se nahaja na področju ameriškega nacionalnega parka Yellowstone, odkrili bakterijo, ki je sposobna svetlobo pretvoriti v energijo.

David M. Ward, profesor mikrobiologije na Državni univerzi Montana je pojasnil, da rastline svetlobo v energijo pretvarjajo s pomočjo fotosinteze, prav tako to počno nekatere bakterije. Vendar pa ima novo odkrit tip bakterije povsem svoj način fotosinteze.

Piše: doc. dr. Tadeja Jere Lazanski v novih Misterijih www.misteriji.si

Nevidno ljudstvo ima praviloma izključno pravico nad ozemljem
Parlament v Reykjaviku je pod vodstvom predsednika Halldórja Blöndala sprejel odlok, da gradnjo ceste prestavijo tja, kjer ne bo motila posesti nevidnega ljudstva. Predstavniki nevidnega ljudstva na Islandiji, palčki, so namreč sredi noči obiskali ženo projektanta ceste in ji naročili, da morajo dela na cesti, ki poteka skozi ozemlje v lasti nevidnih ljudstev, nemudoma zaustaviti. Sicer bo prišlo, so zagrozili, do hudih posledic za ljudi.

Palčki, vile, škrati, gorski duhovi, du­hovi … Vse to so bitja nevidnega ljudstva, ki prebivajo na evropskih prostranst­vih in so veliko miru našla zlasti na Islandiji. Tu jih nihče ne preganja. Še več, Islandci se z njimi pogovarjajo in upoštevajo njihove navade, pa tudi želje in zahteve.

Ženske, starejše od trideset let, bi morale pozabiti, da bodo še kdaj oblekla mini krilo, po oseminštiridesetem pa bi se morale za vedno odreči bikinkam, je pokazala študija, v kateri je sodelovalo 2500 žensk.

Raziskava britanskega nakupovalnega centra Golden Square, v kateri je sodelovalo 2500 Britank, je pokazala, da imajo slednje precej strogo pojmovanje glede tega, kako se je primerno oblačiti v posameznih življenjskih obdobjih. Večina vprašanih meni, da mini krila niso primerna že za ženske, ki dopolnijo 28 let, pri oseminštiridesetih pa se morajo posloviti tudi od bikinija.

Vse, ki nosijo piercing, bi se mu morale odreči, ko dopolnijo 35 let starosti. Leta po mnenju Britank vplivajo tudi na frizuro. Starostna meja, pri kateri bi se morale odreči dolgim lasem, je 52 let.

Znanstveniki z inštituta Maxa Plancka pod vodstvom Markusa Antoniettija so nedavno uspešno izvedli poskus, s katerim so želeli v laboratorijih umetno ustvariti enak učinek, kot se med fotosintezo dogaja v rastlinah. V nasprotju s svojimi predhodniki, ki so razvijali sisteme na podlagi kovinskih katalizatorjev, so se po navdih zatekli v svet rastlin.

Te namreč v postopku fotosinteze vključujejo pomemben vmesni korak, in sicer vezavo ogljikovega dioksida z dušikovimi atomi, da se tvori karbomat. Nemški raziskovalci so eksperimentirali s katalizatorjem z grafitnimi strukturami, ki omogočajo tvorbo karbomata.

Začetek kliničnega preizkušanja nove metode leta 2008
Klorotoksin, ki ga je mogoče pridobiti iz škorpijonovega strupa, bi lahko pomagal pri operacijah raka, so ugotovili ameriški znanstveniki.

Raziskava otroške bolnišnice v Seattlu in Raziskovalnega centra za rakave bolezni Freda Hutchinsona je pokazala, da lahko klorotoksin s pomočjo flouroscenčnega barvila Cy5.5 spremenijo v posebno barvo, ki omogoča razlikovanje zdravega tkiva od rakavih celic in tako olajša kirurško odstranjevanje tumorja.

Slovenske rodovne skupnosti

Tudi na ozemlju Slovenije je bilo obdobje, ko so Slovenci kot t.i. Zahodni Slovani bivali v miroljubnih rodovnih skupnostih. A zgodovino pišejo zmagovalci in tako je mnogo vedenja o tem izginilo. Glede zgodovine na Slovenskem bi na grobo rekli: tja do 4. stol. so biliRimljani,  nato je v 10. stoletju prišla cerkev in fevdalizem, in prvi slovenski spisi – začetki Slovenstva.

Kar je, je zajela megla.To je obdobje, ko so se na od Rimljanov opustošenem ozemlju vzhodnih Alp naselili Zahodni Slovani. Sprva so bivali na širokem območju, ki so ga severozahodu omejevali Bavarci, na zahodu Franki, na jugozahodu Langobardi. Navkljub vsej zapuščeni rimljanski infrastrukturi (mesta in ceste), so se naselili v bolj odmaknjene hribovite kraje, kjer so živeli v povezanih rodovnih skupnostih.

Ni heroja brez njegovega sovražnika in vendar označimo sovražnika kot slabega in junaka kot dobrega. Če se junaku ne bi nihče zoperstavil, bi ne mogel postati močnejši in pokazati svoje veličasnosti; še vedno bi sedel pod hruško in se ne zavedal svojih zmožnosti. In tako je v svetu dvojnosti, slabe stvari so le navidez slabe, v resnici pa so tu, da prikličejo dobro v življenje.

Tako živimo v obdobju materialnega obilja. Civilizacija, ki tako zelo časti dobro in zaničuje slabo, se je močno premaknila iz ravnovesja in tudi to ne-ravnovesje je del zgodbe o dobrem. S svojo linearno logiko smo v zadnjih 100 letih intenzivno iztrebljali vse slabo, lakoto, nevednost, revščino in nasilje.

Slovenska podjetja Telekom, Goap in Gorenje so predstavila koncept inteligentnega doma ter prikazala, kaj vse današnje napredne komunikacijske tehnologije in sodobne gospodinjske naprave omogočajo. Inteligentni dom, ki ga sestavljajo Gorenjevi najbolj tehnološko dovršeni aparati, je postavljen v poslovnih prostorih podjetja Gorenje Slovenija, na Brnčičevi 39 v Ljubljani.

V Gorenju so že pred časom razvili vrsto tehnološko naprednih inteligentnih gospodinjskih aparatov, ki so v prodaji na tržiščih širom Evrope že od leta 2004, pri tem pa so tehnološke rešitve s področja okoljske inteligence in povsod prisotnih osebnih računalnikov inteligentno prenesli na gospodinjske aparate. Gre za upravljanje naprav na daljavo ter inteligentne senzorje.

Podjetje Goap razvija uporabniške vmesnike in module ter druge rešitve, ki omogočajo povezljivost s telekomunikacijskim in internetnim omrežjem, Telekom pa poleg omrežnih storitev, potrebnih za te namene, omogoča tudi druge storitve pametne hiše, kot so alarmni sistemi, video in glasbo na zahtevo, TV na zahtevo, IP HDTV, IP video telefonijo, inteligentni vodnik po programih in večpredstavnostnih vsebinah itd.

Znanstveniki želijo razviti krmo za živino, ki bi bila lažje prebavljiva in živino hkrati oskrbela s primernimi količinami vlaknin, proteinov in sladkorjev. Tudi to je eden izmed načinov, kako zmagati v bitki podnebnih sprememb in zmanjšati izpuste metana v zrak. Krava mlekarica »rigne« v zrak dnevno okoli 100 do 200 litrov metana in tako leži ključ do zmanjšanja izpustov v spremembi krme.

Obstaja zmotno prepričanje o tem, kako »zaide« metan v atmosfero. Pravzaprav bolj skozi riganje kot z drugega konca. Znanstveniki so prepričani, da bi lažje prebavljiva krma lahko zmanjšala emisije metana, ki je med drugim velik krivec, da nam je vedno bolj vroče.

S pričujočim člankom bi želela prikazati premetenost nekaterih posameznih skupin, podjetij, tržnih komercialistov in vsečloveško napačno usmerjenost, tako denarja, energije ter časa, ki ga porabimo za raziskovanje stvari. Stvari, ki se najprej razglašajo  na veliki zvon, in ki nam desetletja pozneje odzvanja v možganih, recimo v obliki tumorja.

Stvari, ki jih danes poskušajo znanstveno razvozlati, so odraz izkoriščanja človeške nevednost preteklosti (naj omenim samo kampanje za trženje pesticidov našim staršem, starim staršem, ki smo jim v Sloveniji še vedno priča). Drugi problem, kateremu smo priča je ta, da se lotevamo stvari na napačnem koncu in ne pri srži.

Če se navežem na članek (beri: spodaj): Zakaj rabimo drage raziskave za stvari, o katere škodljivosti že vrabčki čivkajo, namesto, da bi porabili denar za podporo ekološkega načina kmetovanja brez strupov? Predstavljajte si, da se pesticidi nenadoma ne bi več uporabljali? Čista utopija in vesoljni potop.

Pasivne hiše so hiše, ki se zaradi premišljene gradnje ter dobre izolacije za ogrevanje ter hlajenje poslužujejo zgolj sončne energije, notranjih toplotnih virov ter povratne toplote. Kot dodaten vir ogrevanja se največkrat uporabijo sončne celice in toplotne črpalke, ki ogrevajo tudi vodo.

Takšna hiša ne potrebuje klasičnih ogrevalnih sistemov, ki za svoje delovanje potrebujejo velike količine dragih goriv, ki obremenjujejo okolje. Pasivne hiše pa ne gre enačiti z nizkoenergijskimi hišami, saj le-te porabijo tudi do 5-krat več toplotne energije. Če bi želeli porabo toplotne energije v pasivnih hišah preračunati v kurilno olje, bi bila poraba 1,5 litra letno na m², kar v hiši s površino 200m² predstavlja 300 litrov na leto.