Vprašanje, ki si ga je zastavila skupina britanskih znanstvenikov z univerze v Bristolu, je privedlo do zanimive ugotovitve: igranje v vodi in blatu je za otroke koristno, poučno in - ravno nasprotno od tega, kar trdijo odrasli - zdravilno.
Voda in nenevarna "umazanija", v kateri otroci uživajo pri igri, prispevata k sprostitvi in razbremenitvi občutljivega otroškega organizma. Znanstveniki na podlagi izsledkov svoje poglobljene raziskave poudarjajo, da igranje v lužah in blatu deluje podobno, kot sredstva proti melanholiji in antidepresivi.
Zato ne preseneča, da se tudi nekateri odrasli radi sprehajajo po dežju brez dežnika in bosi brodijo po lužah - s svojimi otroki oziroma sami. S poskusi na miškah so ugotovili, da k sproščujočemu učinku igre v blatu in lužah pripomorejo tudi neškodljive bakterije v blatu.
Med njimi velja omeniti mikobakterije, zlasti Mycobacterium vaccae, ki so se za učinkovite spodbujevalke dobrega razpoloženja izkazale tudi v poskusih na bolnikih z rakom. Britanski znanstveniki pod vodstvom dr. Christopherja Lowryja so ugotovili, da pričujoče bakterije prek imunskega sistema v organizmu spodbudijo izločanje nevrotransmitorja in endogenega hormona sreče - serotonina.
Pomanjkanje serotonina vodi v turobno razpoloženje, melanholijo in depresijo. Zato naj bi številni posamezniki, ki pretiravajo s higieno in čistočo, tudi trpeli za depresijo. Podoben mehanizem pri otrocih, ki živijo v preveč "sterilnem okolju", botruje povečanemu nagnjenju k astmi in alergijam.
Otrokom, ki se radi igrajo v lužah in blatu, tega ne bi smeli prepovedati oziroma preprečiti, marveč jim je moramo dovoliti, da se predajo igri, seveda pa jim nato omogočiti, da se umijejo in preoblečejo.
Vprašanje, ki si ga je zastavila skupina britanskih znanstvenikov z univerze v Bristolu, je privedlo do zanimive ugotovitve: igranje v vodi in blatu je za otroke koristno, poučno in - ravno nasprotno od tega, kar trdijo odrasli - zdravilno.
