Vprašanje, ki si ga je zastavila skupina britanskih znanstvenikov z univerze v Bristolu, je privedlo do zanimive ugotovitve: igranje v vodi in blatu je za otroke koristno, poučno in - ravno nasprotno od tega, kar trdijo odrasli - zdravilno.

Voda in nenevarna "umazanija", v kateri otroci uživajo pri igri, prispevata k sprostitvi in razbremenitvi občutljivega otroškega organizma. Znanstveniki na podlagi izsledkov svoje poglobljene raziskave poudarjajo, da igranje v lužah in blatu deluje podobno, kot sredstva proti melanholiji in antidepresivi.

Zato ne preseneča, da se tudi nekateri odrasli radi sprehajajo po dežju brez dežnika in bosi brodijo po lužah - s svojimi otroki oziroma sami. S poskusi na miškah so ugotovili, da k sproščujočemu učinku igre v blatu in lužah pripomorejo tudi neškodljive bakterije v blatu.

Med njimi velja omeniti mikobakterije, zlasti Mycobacterium vaccae, ki so se za učinkovite spodbujevalke dobrega razpoloženja izkazale tudi v poskusih na bolnikih z rakom. Britanski znanstveniki pod vodstvom dr. Christopherja Lowryja so ugotovili, da pričujoče bakterije prek imunskega sistema v organizmu spodbudijo izločanje nevrotransmitorja in endogenega hormona sreče - serotonina.

Pomanjkanje serotonina vodi v turobno razpoloženje, melanholijo in depresijo. Zato naj bi številni posamezniki, ki pretiravajo s higieno in čistočo, tudi trpeli za depresijo. Podoben mehanizem pri otrocih, ki živijo v preveč "sterilnem okolju", botruje povečanemu nagnjenju k astmi in alergijam.

Otrokom, ki se radi igrajo v lužah in blatu, tega ne bi smeli prepovedati oziroma preprečiti, marveč jim je moramo dovoliti, da se predajo igri, seveda pa jim nato omogočiti, da se umijejo in preoblečejo.

Vir: dnevnik.si