Agrarni koncerni kot sta Monsanto (Monsanto je bil v času vojne v Vietnamu eden izmed 37 proizvajalec rastlinskega pesticida Agent Orange, ki so ga ameriške velesile 10 let „škropile“ po ljudeh) ali Syntegna seže dlje časa, predvsem v tretjem svetu podajajo v boj zoper lakoto z uporabo gensko spremenjenih rastlin.

Ampak tem gen-tech koncernom  je malo mar za lačne tretjega sveta kot pa za odprtje novega dobičkonosnega tržišča. Če se bodo gensko spremenjene rastline uveljavile v kmetijstvo, bo v prihodnje le še več ljudi lačnih. V “razvitem” svetu je peščica ljudi spregledala “ukane” koncernov in povsod po svetu se urejajo otočki brez GSO-ja, tudi v Sloveniji.

Ampak to ni rešitev, ki bi si jo želeli za dobrobit vseh nas, predvsem ne za naše otroke. Želimo GSO-FREE-WORLD. In tako so se gen-tech-multinacijonalke “spravile” nad tržne niše v tretjem svetu kot recimo nad Indijo, Gvinejo-Bissau in Tanzanijo.

Želite primer? Pred štirimi leti je indijska vlada privolila v gojenje gensko spremenjenega bombaža. Sedaj se ta Monsanto-rastlina prideluje v Indiji na 1,25 hektarjih in posledice so vse prej kot prijetne. Obljube proizvajalcev, da bodo kmetje s pomočje te nove (boljše) rastline poželi večje količine pridelka, se niso uresničile, glede na pričevanja neodvisnih študij. Ravno nasprotno, marskikateremu kmetu preti propad.

Patentirana genska semena morajo kmetovalci za vsak posevek kupiti na novo, kar jih dela odvisne od proizvajalcev. V tretjem svetu se pogosto en del pridelka uporabi kot seme za naslednje leto. Trditev zagovornikov GSO-ja, da je potrebno manj ravnanja s pesticidi, velja le na začetku. Pozneje se uporaba pesticidov  na GSO-njivah poveča, kot so pokazali izračuni ameriškega ministrstva za kmetijstvo.

Kemičnih izdelkov si ljudje v revnih deželah lahko le izjemoma privoščijo. Kajti v teh razvijajočih se državah je še vedno 80% ljudi malih kmetov, ki posedujejo manj kot 1 hektar zemlje. Gen-tech-kmetijstvo pa je usmerjeno in namenjeno industrijskemu pridelovanju monokultur na velikih površinah. 

Cilj in namen GSO- ja je varčevanja na delavcih in na času. Ampak ravno tege imajo kmetje tretjega sveta dovolj na razpolago. Kako hitro gen-tech-kmetijstvo izpodriva male kmete, lahko pokažemo na primeru Argentinije: gojenje gensko spremenjene soje je masivno pospešilo kmetijski proces, 10.000 majhih obratov je šlo v stečaj. Kmetje so se odselili in pri iskanju zaposlitve obtičali v slumih predmestij. Kmečke družine so se tako soočale s pomanjkanjem hrane, dolgčasom in pomanjkanjem perspektiv.

Alternative napram gen-tech-kmetijstvu seveda obstajajo. Prilagojeno ekološko kmetovanje je ključna beseda. To je poceni in izvedljivo v vseh deželah sveta, revnih in bogatih.

Soobstoj konvencionalnega (ekološkega) kmetovanja in površin z gensko spremenjenimi rastlinami daljnoročno ni mogoč. V Kanadi recimo biološke ogrščica ni več moč najti, samo še gensko spremenjeno.

V Mehiki so že različne pravrste koruze kontaminirane, ker so sejali ameriško uvožena semena. Če bi razvite države kot je Švica, kjer je tudi glavni sedež Syngenta, rekle NE GENSKO SPREMENJENIM RASTLINAM, bi to imelo tudi velik (pozitiven) vpliv na države, ki nimajo možnosti soodločanja. Primer je Malezija, kjer je Syngenta-herbicid Paraquat 2002 predvsem zaradi tega prepovedan, ker je prepovedan v Švici.

Z gensko spremenjenimi rastlinami ni mogoče zmanjšati lakote, predvsem ne v deželah tretjega sveta, kjer se večinoma prideluje in izvaža gensko spremenjena soja, bombaž in koruza, ki jo jedo živali v industrijskih deželah. Ironično pri tem je, da jim tako primanjkuje površin, kjer bi lahko pridelali hrano za lastno družino.

Tudi, če bi bili želodci sedaj lačnih ljudi, polni z gensko spremenjeno hrano, verjemite, bi kaj kmalu ljudje začutili, kaj je prava lakota. Znanstveniki priznavajo, da so GSO eksperiment. EKSPERIMENT NA LJUDEH. Ne dopustite, da se bo to zgodilo pri nas!

V.H.: www.initiative.cc/