Ob branju knjige "Rich Dad, Poor Dad" Roberta Kiyosakija
torek, 4. september 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Marjana
Čeprav se z načinom razmišljanja pogosto ne strinjam, je knjiga jasen in preprost vpogled v to, kako razmišljajo in delujejo tisti, ki »imajo«. V angleščini celo obstajata izraza »haves« in »have-nots«.
Avtor razlaga razliko med tistimi, ki delajo za denar in tistimi, ki uporabljajo denar tako, da dela za njih. V tem vidi tudi ključno razliko, zakaj so nekateri bogati, drugi pa ne.
Najprej je potrebno pojasniti nekaj osnovnih pojmov:
- prihodki in odhodki (se navezujejo na bilanco uspeha)
gre npr. za plačo in stroške, ki jih imamo
- premoženje in obveznosti (bilanca stanja)
Premoženje je vse, kar nam prinaša prihodek, obveznosti pa vse, za kar moramo odvajati svoj denar, odhodki v različnih oblikah.
Kiyosaki zatrjuje, da so prizadevanja ljudi, da bi se izkopali iz revščine, neuspešna v glavni meri zaradi tega, ker ne ločijo med tema dvema pojmoma.
Bogati vlagajo svoj denar v premoženje, navadni ljudje pa ponavadi v obveznosti – za katere pa menimo, da so premoženje. Kiyosaki izziva utrjeno prepričanje, da je npr. hiša premoženje.
Če pomislimo v okviru prihodkov in odhodkov – med katere bi jo uvrstili? Hiša, ki jo kupimo zase, nam v prihodnosti dejansko ne prinaša prihodkov, temveč stroške – večja in več vredna kot je, več stroškov imamo. Enako velja npr. za avtomobil in še kaj!
»Navadni« ljudje pa vse te stvari v našem življenju ponavadi vidimo kot naše premoženje. Vendar nam prav te pogosto držijo zanko okoli vratu, saj »moramo« delati in služiti denar, da si jih lahko privoščimo in jih vzdržujemo.
Bogati razmišljajo na drugačen način, pa naj gre za ljudi, ki so se rodili v bogatih družinah, kjer jim je tak način razmišljanja in življenja že položen v zibko, ali pa za številne »novopečene« bogataše, ki so to ugotovili in izkoristili predvsem v zadnjih desetletjih privatizacije premoženja v gospodarstvih v prehodu, kot smo poimenovani Slovenija in druge novonastale države v Evropi.
Ponovno poudarjam, da se sama nujno ne strinjam s tovrstnim načinom »bogatenja« na plečih drugih, vendar je to način, na kakršnega dandanes deluje naš svet, svet v katerem so bogati vedno bolj bogati, ostali pa delajo(mo) za njih. Če ne drugega, se je tega dobro zavedati.
Čeprav se z načinom razmišljanja pogosto ne strinjam, je knjiga jasen in preprost vpogled v to, kako razmišljajo in delujejo tisti, ki »imajo«. V angleščini celo obstajata izraza »haves« in »have-nots«.
