Neskončen rudnik miru

Poraja se vedno znova, dan nam je v izobilju, pa vendar nas nenehno zasleduje občutek, da nam polzi iz rok, da ga je premalo. Čas. Veliko nam je danega, toda hočemo še več. Ves čas, ki ga dobimo, je naš, a prav nič ga ne uspemo obdržati. Prihaja in odhaja in vse, kar nam ostane, je to, kar delamo v sedanjosti.

Smo takšna “delaj” bitja, da smo pozabili na nekatere temeljne stvari. Žene nas, da preveč delamo. Lepo bi se bilo končno že zavedati, kaj v resnici hočemo doseči. In razumeti, da ta želja prihaja iz naše notranjosti, ne iz zunanjega sveta.

Obstaja drugačno iskanje, nekaj kar spodbuja in navdihuje vsakega človeka. Želja po izpolnitvi – ne v mislih, ne v domišljiji, ampak v stvarnosti. Mir - to stanje, v katerem ni zmede, to mesto, ki ne temelji na jutrišnjem dnevu - ampak na sedanjem, kjer je vrednost prisotnosti resnična, vrednost odsotnosti pa ne pomeni nič. Obstaja razumevanje, kaj pomeni biti živ. Kakšno darilo!

Kaj ima človek tako posebnega? Pravijo, da so to vrata za vstop v mir – v mir, ki biva v vsakem od nas. Ne gre za dobro in slabo, zmagovanje in izgubljanje. Ne gre za reševanje težav, ker se po vsaki rešitvi težave pojavi nova. Gre za občutenje darila, ki smo ga prejeli vsi.

Sanjamo že zares dolgo časa – čudovite in neverjetne sanje, ki nam govorijo: “Živi v miru.” Ne v strahu, dvomu, bolečini, žalosti in zmedi, ampak v jasnosti. Ko čutiš to razumevanje, ko si v radosti, ko si v resničnosti. Prava resničnost je občutenje.

Tvoja resničnost je, da obstajaš, a te nekega dne ne bo več. Ne gre za tvoje načrte. Samo eno igro se lahko greš, in to je igra izpolnjenosti. To je to. Ko se prebudiš in je tvoje srce polno hvaležnosti, ko se prebudiš in občutiš mir, tedaj zmaguješ. Vedno, kadar čutiš tako, si zmagal.

Klic po miru ne more priti iz razuma. Priti mora iz srca. Mir je plačilo. Radost je plačilo. Življenje je izpolnjeno. To je najbolj neverjetno plačilo, najvišja čast.

Iskanje miru je vselej plemenito, ker se nikoli ne neha. Je najbolj resnična zmaga za vsakega človeka. Ne gre za puščave, ki bi jih lahko prehodil ali gore, na katere bi se lahko povzpel. Gre za čutenje, občudovanje svoje notranjosti. To je življenje.

Začuti ta najvišji občutek. Če koplješ v neizčrpnem rudniku, je prav vseeno, koliko si nakopal. Vse, kar lahko storiš je, da še naprej koplješ, in koplješ in koplješ. Vse do svojega zadnjega dne.

Čuti mir vsak dan svojega življenja. Čuti hvaležnost vsak dan v življenju. Če imaš to zadovoljstvo, imaš v resnici življenje. Tako preprosto je to.

Prem Rawat Maharaji
www.besedemiru.net