NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    O denarju 4: Ali vemo, kje denar v resnici nastaja?   
    ponedeljek, 6. marec 2006 @ 05:20 CET
    Uporabnik: Marjana

    Sklepali bi, da količino denarja, ki je v obtoku, natisne država ali narodna banka. Vendar pa je resnica precej drugačna: večino denarja 'ustvarijo' banke s posojili. Od vsega denarja, ki ga komitenti imajo na svojih računih, so banke obvezane zadržati le določen odstotek (na primer 8-10 %), preostanek pa lahko sprostijo nazaj v obtok preko izdanih kreditov. Ponavadi niti ne gre za dejanske kupčke denarja, ki bi potovali sem in tja, temveč samo za številke (bite informacij) na bančnih računih. Na ta način količina denarja, ki je dejansko v obtoku, neprestano narašča.

    Naj poskusim ponazoriti s preprostim primerom: predstavljajte si, da ste beneški zlatar v časih ko so kot pripomoček za menjavo blaga še služili zlati kovanci. K vam ljudje prihajajo da jim izmerite čistočo zlata. Zaradi narave svojega dela imate tudi varen sef za shranjevanje zlata, zato se ljudje, na primer ko se odpravijo na pot, odločijo svoje kovance shraniti pri vas. V zameno jim izdate potrdilo. Če ste spoštovan in zaupanja vreden človek, je ta kos papirja vreden enako kot količina zlata, ki ga predstavlja, saj ljudje verjamejo, da jim boste izročili točno to količino zlata, če se pri vas oglasijo s potrdilom.



    Vedno več ljudi pri vas shranjuje svoje zlate kovance, trgujejo pa s pomočjo potrdil. Ker ste premožen človek, občasno pride do vas kdo, ki ima finančne težave, ali pa želi začeti posel, za katerega nima dovolj sredstev. Meščane poznate, zato veste, da je prosilec pošten človek in da mu z odobritvijo posojila lahko omogočite boljše življenje, z novim blagom ali storitvijo, ki jo bo ponudil, pa bo kvalitetnejše tudi življenje ostalih meščanov.

    Sčasoma spoznate tudi, da nikoli po svoje kovance ne pridejo hkrati vsi ljudje, zato ni potrebe, da hranite v svojem sefu kritje v zlatu za vsa izdana potrdila. 'Denar' lahko v tem času posojate in hkrati s tem nekaj dodatno zaslužite. Na ta način je v družbi večji skupni znesek denarja, v obliki papirnatega denarja, kot pa je dejanska količina zlata, ki jo ta potrdila predstavljajo.

    To samo po sebi ni nič slabega, saj prisotnost denarja v sistemu omogoča gospodarsko aktivnost in obratno, le-ta je lahko okrnjena, če ni zadostne količine denarja, ki bi omogočala menjavo. Naraščanje količine denarja v obtoku pa postane problem, ko postane mnogo hitrejše kot naraščanje obsega ustvarjenega blaga oziroma storitev. Ko količina izdanega denarja močno presega količino dobrin, pride do hiperinflacije.

    Naj se vrnem na banko, omenjeno na začetku. Če je banka obvezana zadržati recimo 10% pologov, to pomeni da v trenutku, ko nekdo na svoj račun položi 100 tisoč tolarjev, lahko banka od tega 90 tisoč tolarjev odobri za posojila. Skupen znesek je zdaj že 190 tisoč tolarjev, saj je vaših v resnici 100 tisoč tolarjev, čeprav je na računu banke ostalo samo 10 tisoč.

    Z novo ustvarjenimi 90 tisoč tolarji pa seveda ljudje trgujejo naprej, in v trenutku ko ta denar 'sede' na kak drug račun, spet omogoči tisti banki da 'ustvari' novih 90% (tokrat 81 tisoč tolarjev) z odobritvijo novih posojil. V interesu vsake banke je posojati čim več denarja, saj jim to prinaša dobiček. Do konca tega ciklusa lahko banke ustvarijo do 900 tisoč tolarjev 'kreditnega denarja' (z začetnimi 100 tisoč tolarji).

    V zgoraj opisanem sistemu pa je še en 'hakeljc': za denar, ki so ga banke posodile (in, spomnimo se, 'ustvarile' praktično iz nič), zahtevajo ob poplačilu kredita tudi plačilo obresti. Torej ni dovolj, da jim posojilojemalec vrne 90 tisoč tolarjev, ki si jih je sposodil, ampak s časom ta znesek narašča.

    Prav tako pa naraščajo tudi vsi ostali zneski, ki jih dolgujejo ostali posojilojemalci v sistemu. Če je skupno posojena količina denarja v sistemu 900 tisoč tolarjev, jih bomo čez čas vsi skupaj morali dejansko vrniti (na primer) 950 tisoč. In kje bomo dobili ta dodatno potreben denar za poplačilo obresti?

    O sistemu obresti in njegovih posledicah več v naslednjem članku.


    Vir:
    The Future of Money; Bernard Lietaer

    Nadaljnje branje:
    http://en.wikipedia.org/wiki/Money_creation
    http://en.wikipedia.org/wiki/Fiat_money
    http://wueconb.wustl.edu/E1043S00/schenk/Banking/Checking.html

    O denarju 1

    O denarju 3

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://en.wikipedia.org...
  • http://en.wikipedia.org...
  • http://wueconb.wustl.ed...
  • O denarju 1
  • O denarju 3
  • Več od avtorja Marjana
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/ODenarju4AliVemoKjeDenarNastaja

    No trackback comments for this entry.
    O denarju 4: Ali vemo, kje denar v resnici nastaja? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds