O denarju 4: Ali vemo, kje denar v resnici nastaja?

ponedeljek, 6. marec 2006 @ 05:20 CET

Sklepali bi, da količino denarja, ki je v obtoku, natisne država ali narodna banka. Vendar pa je resnica precej drugačna: večino denarja 'ustvarijo' banke s posojili. Od vsega denarja, ki ga komitenti imajo na svojih računih, so banke obvezane zadržati le določen odstotek (na primer 8-10 %), preostanek pa lahko sprostijo nazaj v obtok preko izdanih kreditov. Ponavadi niti ne gre za dejanske kupčke denarja, ki bi potovali sem in tja, temveč samo za številke (bite informacij) na bančnih računih. Na ta način količina denarja, ki je dejansko v obtoku, neprestano narašča.

Naj poskusim ponazoriti s preprostim primerom: predstavljajte si, da ste beneški zlatar v časih ko so kot pripomoček za menjavo blaga še služili zlati kovanci. K vam ljudje prihajajo da jim izmerite čistočo zlata. Zaradi narave svojega dela imate tudi varen sef za shranjevanje zlata, zato se ljudje, na primer ko se odpravijo na pot, odločijo svoje kovance shraniti pri vas. V zameno jim izdate potrdilo. Če ste spoštovan in zaupanja vreden človek, je ta kos papirja vreden enako kot količina zlata, ki ga predstavlja, saj ljudje verjamejo, da jim boste izročili točno to količino zlata, če se pri vas oglasijo s potrdilom.

Vedno več ljudi pri vas shranjuje svoje zlate kovance, trgujejo pa s pomočjo potrdil. Ker ste premožen človek, občasno pride do vas kdo, ki ima finančne težave, ali pa želi začeti posel, za katerega nima dovolj sredstev. Meščane poznate, zato veste, da je prosilec pošten človek in da mu z odobritvijo posojila lahko omogočite boljše življenje, z novim blagom ali storitvijo, ki jo bo ponudil, pa bo kvalitetnejše tudi življenje ostalih meščanov.

Sčasoma spoznate tudi, da nikoli po svoje kovance ne pridejo hkrati vsi ljudje, zato ni potrebe, da hranite v svojem sefu kritje v zlatu za vsa izdana potrdila. 'Denar' lahko v tem času posojate in hkrati s tem nekaj dodatno zaslužite. Na ta način je v družbi večji skupni znesek denarja, v obliki papirnatega denarja, kot pa je dejanska količina zlata, ki jo ta potrdila predstavljajo.

To samo po sebi ni nič slabega, saj prisotnost denarja v sistemu omogoča gospodarsko aktivnost in obratno, le-ta je lahko okrnjena, če ni zadostne količine denarja, ki bi omogočala menjavo. Naraščanje količine denarja v obtoku pa postane problem, ko postane mnogo hitrejše kot naraščanje obsega ustvarjenega blaga oziroma storitev. Ko količina izdanega denarja močno presega količino dobrin, pride do hiperinflacije.

Naj se vrnem na banko, omenjeno na začetku. Če je banka obvezana zadržati recimo 10% pologov, to pomeni da v trenutku, ko nekdo na svoj račun položi 100 tisoč tolarjev, lahko banka od tega 90 tisoč tolarjev odobri za posojila. Skupen znesek je zdaj že 190 tisoč tolarjev, saj je vaših v resnici 100 tisoč tolarjev, čeprav je na računu banke ostalo samo 10 tisoč.

Z novo ustvarjenimi 90 tisoč tolarji pa seveda ljudje trgujejo naprej, in v trenutku ko ta denar 'sede' na kak drug račun, spet omogoči tisti banki da 'ustvari' novih 90% (tokrat 81 tisoč tolarjev) z odobritvijo novih posojil. V interesu vsake banke je posojati čim več denarja, saj jim to prinaša dobiček. Do konca tega ciklusa lahko banke ustvarijo do 900 tisoč tolarjev 'kreditnega denarja' (z začetnimi 100 tisoč tolarji).

V zgoraj opisanem sistemu pa je še en 'hakeljc': za denar, ki so ga banke posodile (in, spomnimo se, 'ustvarile' praktično iz nič), zahtevajo ob poplačilu kredita tudi plačilo obresti. Torej ni dovolj, da jim posojilojemalec vrne 90 tisoč tolarjev, ki si jih je sposodil, ampak s časom ta znesek narašča.

Prav tako pa naraščajo tudi vsi ostali zneski, ki jih dolgujejo ostali posojilojemalci v sistemu. Če je skupno posojena količina denarja v sistemu 900 tisoč tolarjev, jih bomo čez čas vsi skupaj morali dejansko vrniti (na primer) 950 tisoč. In kje bomo dobili ta dodatno potreben denar za poplačilo obresti?

O sistemu obresti in njegovih posledicah več v naslednjem članku.

Vir:
The Future of Money; Bernard Lietaer

Nadaljnje branje:
http://en.wikipedia.org/wiki/Money_creation
http://en.wikipedia.org/wiki/Fiat_money
http://wueconb.wustl.edu/E1043S00/schenk/Banking/Checking.html

O denarju 1

O denarju 3

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/ODenarju4AliVemoKjeDenarNastaja