Evropska komisija je danes predlagala nove možnosti za financiranje satelitsko navigacijskega sistema Galileo. Predlogi predvidevajo, da bi bila faza nameščanja Galilea financirana izključno iz neizkoriščenih sredstev iz proračuna Evropske unije, so sporočili v Bruslju.

Mogoče bo šlo brez denarja davkoplačevalcev

Če bi ta predlog potrdile države članice in Evropski parlament, vladam držav članic ne bi bilo treba zagotoviti dodatnega denarja davkoplačevalcev.

"Še vedno sem prepričan, da Evropa potrebuje Galileo," je ob predstavitvi predloga v Bruslju poudaril komisar za promet Jacques Barrot. "Danes sem položil na mizo vse karte, ki Evropskemu parlamentu in državam članicam omogočajo sprejeti odločitve, potrebne za program in za financiranje, še pred koncem leta," je dejal.

Evropska komisija je danes predlagala, kako priskrbeti potrebnih 2,4 milijarde evrov za Galileo z revizijo finančnega okvira za obdobje 2007-2013. "Komisija je analizirala številne možnosti financiranja in ugotovila, da je najučinkovitejša rešitev revizija večletnega finančnega okvira 2007-2013," so sporočili v Bruslju.

Poleg možnosti za financiranje Galilea je komisija preučila tudi možne načine za financiranje Evropskega inštituta za tehnologijo (EIT). Revizija proračuna za obdobje 2007-2013 naj bi bila najučinkovitejša možnost v obeh primerih - za Galileo potrebuje EU 2,4 milijarde evrov, za zagon EIT pa 209 milijonov evrov.

Najbolj bi zagrizli v sklad za kmetijstvo

Največ, 2,189 milijarde evrov naj bi bilo vzet0 iz neizkoriščenih sredstev za kmetijstvo, natančneje za ohranjanje in upravljanje naravnih virov za leti 2007 in 2008; 220 milijonov evrov naj bi bilo vzetih iz neporabljenih sredstev, namenjenih za administracijo evropskih institucij v letih 2007 in 2008. Za Galileo je sicer 0,3 milijarde evrov že na voljo v sklopu sedmega okvirnega raziskovalnega programa.

Novi predlogi za financiranje so bili potrebni, potem ko so spomladi propadla pogajanja s konzorcijem zasebnih podjetij o financiranju in upravljanju Galilea. Konzorcij naj bi prevzel dve tretjini financiranja, tretjina pa naj bi šla iz javnih sredstev, zato je zdaj treba zagotoviti dodatna javna sredstva.

Za projekt je po oceni komisije že bilo porabljene približno 1,4 milijarde evrov, za vzpostavitev pa bi potrebovali še približno 2,4 milijarde. Prometni ministri EU so junija ocenili, da prvotni načrt financiranja, ki ga je pripravila komisija, ni dober, zato so jo pozvali, naj do septembra predloži podrobne alternativne predloge.

Kako se bodo odločile države članice?

Države članice morajo sedaj odločiti, ali bodo komisijin novi predlog sprejele in nadaljevale projekt, ki naj bi ga EU zagnala pred letom 2013. Prometni ministri EU bodo o vprašanju financiranja in upravljanja Galilea vnovič razpravljali oktobra. Nemško predsedstvo EU je na zasedanju ministrov za promet junija opozorilo, da lahko projekt tudi propade, če dogovor o financiranju ne bo sprejet to jesen.

Evropski satelitski radionavigacijski sistem Galileo vključuje konstelacijo 30 satelitov na tirnicah na 24.000 kilometrov s petimi različnimi storitvami. V vsakdanjem življenju se uporablja za različne stvari: vožnjo z avtomobilom, varnost v prometu ter uporabo v različnih komercialnih dejavnostih - na primer v bančnem sektorju.

30 satelitov Galilea, s katerim želi EU konkurirati ameriškemu GPS, kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu, naj bi bilo sicer združljivih s 24 sateliti ameriškega GPS in naj bi za več kot dvakrat izboljšali zmogljivosti GPS. Izboljšali naj bi signale na oddaljenih območjih na severu Evrope ali v velikih mestih, kjer so motnje zaradi nebotičnikov.

Prav tako naj bi bil Galileo natančnejši - z evropsko tehnologijo naj bi bilo namreč mogoče položaj predmeta na zemeljski površini določiti na meter natančno, medtem ko ga je mogoče z GPS izmeriti na pet metrov natančno. In medtem ko GPS nadzira ameriška vojska, naj bi Galileo vodile izključno civilne oblasti, čeprav naj bi bil na voljo tudi v vojaško uporabo.

Vir: dnevnik.si