Zadnja leta se je tudi v Sloveniji pojavil skrivnosten moteč zvok, ki se pojavlja predvsem ponoči in nemalokomu povzroča številne težave.
Ne sliši ga vsak človek, zaradi česar marsikdo o tem ne govori, saj ne najde razumevanja pri sostanovalcih, ki ne slišijo ničesar. Človek si misli, da ima kako motnjo zdravstvene narave, tudi pri zdravniku ponavadi naleti na razlago, češ, to je tinitus, in če je preveč moteče, dobi pomirjevala.
Ta članek naj bi pripomogel, da bi tisti, ki so v svoji težavi osamljeni in nerazumljeni, vedeli, da niso edini, ki jih pesti ta problem, ter da ni z njihovo zdravo pametjo prav nič narobe.
Zvok, ki se pojavi polagoma in tudi izgine polagoma, je še najbolj podoben oddaljenemu brnenju težkega tovornjaka v prostem teku. Nekateri slišijo ta zvok prekinjeno v kratkih intervalih, večinoma pa ga slišijo kot konstanten zvok, ki se mu včasih pridruži tudi nek višji ton. Veliko bolj je slišen znotraj stavb kot zunaj. Intenzivnejši je tudi v ulicah, kjer so hiše na obeh straneh ali pa v zunanjih prostorih, obkroženih s stavbami.
Najpogostejše se pojavlja in je tudi najbolj glasen v nočnih urah, včasih pa traja celo dopoldne ali več dni nepretrgoma. Najpogosteje poneha ali se stiša zvečer. Mnogi zaznavajo tudi vibracije, kot bolj ali manj močno tresenje, ki se pojavlja skupaj z zvokom ali tudi samostojno.
Zvok povzroča težave s spanjem, kljub temu, da je relativno tih, lahko začne »odmevati« v glavi, posebno, ko se človek umiri in hoče zaspati. Zelo neprijetno je, če ga spremlja tresenje, predvsem takrat se pojavljajo srčne aritmije in občutek, da »srce pleše«, kar lahko traja ure in ure.
Pojavlja se pritisk na ušesa, oteženo dihanje (občutek teže na prsnem košu), zmedenost, nezmožnost koncentracije, motnje v motoriki, navali vročine, ob dalj časa trajajočem intenzivnem zvoku in vibracijah tudi hladna območja (npr.ledeno mrzel nos ali oči), pojavljajo se težave z vidom, solzenje, bolečine v ušesih, očeh, zatilju, glavobol, bolečine v udih ali abdomenu, depresije…, skratka, vse to zelo izčrpa. Če se zvok pojavi sredi noči, človeka zbudi iz spanja.
Zvok, ki ga v angleščini imenujejo »hum«, v nemščini pa »Brummton«, je poznan v raznih področjih razvitega sveta. Prva poročila sežejo v začetek šestdesetih let. Zvok, ki se je pojavil na nekaterih področjih, je zaradi razširjenosti dobil celo svoje ime, npr. Taos hum, Kokomo hum, Bristol hum…Raziskave niso prinesle pojasnila, bolj ugibanja in male triumfe, ko so kak zvok lahko pripisali lokalni napravi.
Zvoka ne ustavijo ušesni čepi, zvočno izolirana soba in ne Faradayeva kletka. Nekdo se je spustil več sto metrov pod zemljo, a je zvok še vedno slišal.
Če pogledamo pritožbe prizadetih po svetu, ki jih je kar nekaj na internetu, ugotovimo, da po njihovem mnenju pristojni organi niso namenili problemu dovolj pozornosti in sredstev. Verjetno se je zaradi tega pojavilo nič koliko teorij zarote. Zvočne meritve niso dale nikakršnih rezultatov, le v nekaterih primerih je bil na prizadetih območjih izmerjen infrazvok, večkrat se zasledi podatek 17Hz. Na žalost je ostal izvor nepojasnjen, čemur se ne gre čuditi, saj je izvor infrazvoka ponavadi zelo težko locirati.
Zanimivo je, da so težave, ki pestijo ljudi, ki slišijo moteči zvok, zelo podobne, če ne enake težavam, ki se pojavljajo pri ljudeh, ki so dalj časa izpostavljeni infrazvoku ali nizkemu zvoku. Glede infrazvoka tudi ni predpisov, saj se je dolgo smatralo, da ni škodljiv. O nasprotnem nas lahko prepričajo raziskave v zvezi s pritožbami ljudi, ki živijo v bližini vetrnih elektrarn. Ti so izpostavljeni infrazvoku in se pritožujejo nad enakimi težavami, kot so opisane zgoraj. Da ta izpostavljenost lahko privede do resnih bolezni, so pokazali mnogi raziskovalci, omenim naj obsežne raziskave portugalskih strokovnjakov pod vodstvom Mariane Alves-Pereira.
Do podobnih zaključkov sta prišli tudi raziskovalki Amanda Harry in Nina Pierpont. Ugotovljeno je, da infrazvok škodljivo vpliva tudi na tiste, ki ga ne zaznavajo. Možnost masovne histerije se zdi neutemeljena, saj poročajo o pojavu zvoka povsem uravnotežene osebe, ki velikokrat ne vedo za njegovo razširjenost. Poleg tega so opažanja na istem kraju ponavadi istočasna – več ljudi hkrati opazi začetek in prenehanje zvoka. Ni pa zvok na vseh področjih istočasno enako močan. O tem, da je kriv zunanji razlog, ni dvoma.
Zakaj nekateri to zaznavajo in drugi ne, tudi ne moremo pripisati razdražljivosti ali preobčutljivost na hrup – testi so pokazali, da zvok slišijo osebe, ki so zdrave, psihično stabilne in jih hrup ne moti nič bolj kot povprečnega človeka. Vzrok je treba iskati drugje. Kot primer naj navedem, da je Allan Frey, ki je proučeval znan efekt, da nekateri slišijo radar, ugotovil, da je eden od ključnih parametrov, od katerih je odvisno, ali bo oseba slišala radar ali ne, tudi dimenzija glave.
Frey je ugotovil, da učinek zvoka povzročajo majhne termične spremembe v glavi, ki so posledica pulziranja radarja. Nekateri raziskovalci so mnenja, da je tudi slišanje omenjenega zvoka podobne narave – nekaj naj bi povzročalo v našem organizmu spremembo, ki jo registriramo kot zvok.
Precej znanstvenikov ta pojav pripisuje mikrovalovom. Tudi prizadeti ljudje povezujejo pojav zvoka z antenami, po pravilu se je najprej pojavljal na območjih blizu vojaških baz, zadnja leta pa je vedno bolj razširjen v razvitem svetu. Ljudje pojav zvoka najpogosteje povezujejo s postavitvijo anten mobilne telefonije. Ker Faradayeva kletka zvoka ne ustavi, sklepajo, da vzrok ni elektromagnetne narave.
Poleg tega moti dejstvo, da je zvok lahko slišen v naravi, daleč stran od vseh naprav. Toda - znano je, da nošenje aluminijaste čelade omili težave. Iz tega pa bi spet lahko sklepali na elektromagnetno valovanje. Pojav je očitno odvisen od vremena. Kadar bliska in grmi v neposredni bližini, zvok izgine. Nekateri so videli možno razlago v Schumannovi resonanci, a so raziskovalci nemškega združenja IGZAB to možnost zavrgli. Objavili so mnenje našega uglednega strokovnjaka, ki pravi, da so vzrok po vsej verjetnosti mikrovalovi.
Enakega mnenja je tudi nemški znanstvenik Konstantin Meyl, ki raziskuje še dokaj neznan in tudi nepriznan pojav skalarnih valov. Meni, da tu leži ključ do odgovora. V svoji knjigi Skalarni valovi obravnava tudi kompatibilnost elektromagnetnega sevanja (in njegovih do sedaj še neznanih plati) z okoljem.
Meni, da se lahko npr. sevanje anten (radijski valovi) manifestira kot zvok, ne bo pa vsak človek tega zaznaval, saj igra pomembno vlogo tukaj tudi frekvenca, na katero je posamezna oseba »uglašena«. Odkril je (bolje: nadaljeval z raziskavo, ki jo je začel pred sto leti Nikola Tesla) pomembno komponento elektromagnetnega valovanja, ki bo postala temelj bodočega razvoja (npr. brezžični prenos električne energije), ki pa žal škodljivo vpliva na zdravje ne le ljudi, ampak tudi živali in rastlin, če ni nadzorovana.
Zato priporoča uvedbo novih standardov, kjer ne bo kriterij za škodljivost baziral le na jakosti elektromagnetnega polja, temveč bo upošteval tudi nova odkritja, ki so po njegovem mnenju ključna za zdravje. Do takrat pa svari predvsem pred nebrzdano rastjo mobilne telefonije, postavljanjem baznih postaj blizu naselij, uporabo mobilnega telefona v avtomobilu etc.
Da z brezžično komunikacijo ni šale, je pokazal avstrijski eksperiment, ki je vključeval električno senzibilne ljudi. Ko so jih izpostavili sevanju antene mobilne telefonije na razdalji 80 m, so vsi začutili znake, podobne tistim, ki jih zaznavajo ljudje ob slišanju skrivnostnega zvoka ali pa infrazvoka: brenčanje v glavi, motnje v bitju srca, slabo počutje, občutek prazne glave, strah, težave z dihanjem, občutek vročine, depresija, glavobol…znano? Poleg tega je EEG v času izpostavljenosti pri vseh opazovanih pokazal opazno spremembo parametrov vseh možganskih valov.
Zanimiv je še en avstrijski eksperiment, ki je poskusil razvozlati skrivnost neznanega zvoka. Na domovih oseb, ki so bile vključene v eksperiment, so detektirali več nizkih frekvenc. Samo v enem primeru so ugotovili, od kje izvirajo. Moteča je bila predvsem frekvenca 21,8Hz. Zanimivo je, da so osebe odreagirale na posamezne frekvenčne linije mobilne telefonije 947.8, 954,6 in 958.4 MHz, in sicer takrat, ko je bila poljska jakost prve nižje frekvence ( 947 in 953,2 MHz) blizu povprečne poljske jakosti ostalih frekvenčnih linij.
Nekateri menijo, da je moteči zvok naraven pojav. Temu nasproti govori dejstvo, da so posamezni opazovalci z vsega sveta potrdili, da obstaja odvisnost od državnih praznikov in podaljšnih vikendov. Morda je odvisnost posredna, tako kot deževno vreme ob vikendih v onesnaženih industrijskih predelih.
Upamo, da se bo zadeva kmalu razjasnila in razrešila, saj je na območjih, kjer se sliši zvok, po nekaterih podatkih prizadetih od 2 do 10 procentov prebivalstva. Med njimi so tudi otroci! V teh področjih so opazili porast nekaterih bolezni, tudi nevarnih. Pri nas se je pojavil pred nekaj leti, najdaljša zaznava pri nas je po do sedaj znanih prijavah petnajst let.
Največ ljudi ga je začelo slišati po letu 2000. Vse, ki bi radi posredovali svoja opažanja, vabimo, da pišete na naslov infrazvok@mountainwilderness.si, kjer so nam prijazno priskočili na pomoč. Več informacij pomeni krajšo pot do razrešitve problema. Pričeli smo s pozivom pod okriljem Mountain Wilderness Slovenije, začetek septembra pa smo imeli prvi sestanek. Če ne bomo opozorili slovenske javnosti nase in na problem, ki po svetovnih podatkih prizadeva iz leta v leto več ljudi, ne moremo upati, da se bo kaj premaknilo.
Zadnja leta se je tudi v Sloveniji pojavil skrivnosten moteč zvok, ki se pojavlja predvsem ponoči in nemalokomu povzroča številne težave.
