Jezusovi simboli sta bili dve ribi
in njegovi učenci so takrat trdili,
(vsaj po Levijevi Blagovestni knjigi,)
da je Jezus sam njihova velika riba,
iz katere so vsi oni izšli.

Krščanska cerkev, pa si je izbrala,
za svojo vero simbol meča in križa,
ki v miselnosti ljudi še danes predstavlja,
simbol vsakodnevnih težav in trpljenja.
(Saj poznaš tisti izrek; sami križi in težave,)

Vendar je bila bistvo Jezusovega učenja
vedno: Ljubezen, Mir in Resnica,
ta božanska riba, ki ima v svojih ustih svoj zarod
in ko mine nevarnost, jih ona spusti spet na plano.

In če bi ti danes vprašal Jezusa,
kateri simbol bi si raje izbral,
kaj misliš, kakšen odgovor bi on tebi dal,
križ, ali ribi?

Zato če je Jezus res tvoj Bog,
zakaj ga ne vprašaš za nasvet
in se s tem rešiš,
svojih zmot in zablod :)

Stojan Svet

Bernarda Pavko

Karma gor ali dol, jaz imam rada potovanja, ki jim rečem romanja. Če romanje je potovanje h kateremukoli najvišjemu in najboljšemu duhu – z namenom. Takrat si mislim, romanje najbolj zaleže, saj ti Svetloba da, karkoli izbereš, izpolni vsak tvoj namen. Vsak najsvetlejši duh ti marsikaj da, tudi če se ne zavedaš svojega namena potovanja - včasih ti na glavo obrne življenje, še veš ne zakaj. Povod je lahko obisk Brezij ali sodelovanje pri obredu v svetišču na 4ooo metrih Tang Bocheja nepalske Himalaje. Taka je dinamika Svetlobe, isto pa seveda velja za takoimenovanega slabega duha, ko se (ne)zavedno obrneš nanj.

Na romanjih se človek lažje odpre dojemanju življenja na nov način, saj se v vsakem trenutku zavestno odpira Svetlobi. To človeka odpre in zmehča, kar kasneje vsaj delno shodi v življenju. Z vsakim premikom dojemanja poljubne situacije namreč spremeniš svojo realnost. Če ti stanje, v katerem si, ne ustreza, ga poglej iz drugega zornega kota in spremenilo se bo. To je moje razumevanje v času, ko mineva deset let od mojega prvega potovanja v Nepal, ki je bilo moje prvo, čeprav nezavedno romanje. Visoko v hribih Himalaje sem srečala samo deklico s košem začimb in se ozirala, da bi dojela, od kod je prišla in kam gre; globoko pod mano sem zagledala hišo. In v samoti riževih polj sem srečala starše z dvema majhnima otrokoma pod banano, pred tem in za tem dvoriščem pa ure hoda nikogar. Spremenilo me je. Po treh tednih bivanja v deželi dosti mehkejših energij od tistih, ki sem jih bila navajena, sem po vrnitvi domov v nekaj tednih pustila službo.

Naš največji strah ni,
da smo pomanjkljivi.
Naš najglobji strah je,
da smo mogočni,
bolj kot si znamo predstavljati.

Strah nas je naše Luči,
ne Teme.
Sami sebe sprašujemo:
»Kdo sem jaz, da bi lahko bil-a odličen-na, čudovit-a, nadarjen-a, krasen-na?«

Pravzaprav, kdo pa ste, da to ne bi bili?
Ste otrok Univerzuma.

Imeti »politično« orientacijo usmerjeno k svojemu življenju, pomeni predvsem zavedanje, da lahko svoje življenje spremenimo samo s spreminjanjem narave življenja samega skozi preobrazbo sveta – ta preobrazba pa zahteva kolektivno prizadevanje. Projekt kolektivnega samouresničenja lahko pravilno in ustrezno imenujemo politika, vendar pa je dandanes »politika« postala skrivnostna, ločena človeška dejavnost. Skupaj z vsemi ostalimi družbeno pogojenimi ločitvami človeške dejavnosti je tudi »politika« postala samo še eden od interesov. Ima celo svoje specialiste – naj bodo politiki ali pa politikanti. Zanimamo se lahko (ali pa tudi ne) za nogomet, zbiranje znamk, glasbo, moda in tako naprej. To, kar dandanes ljudje vidijo kot »politiko«, je samo družbeni ponaredek projekta kolektivnega samouresničenja – in to tistim na oblasti popolnoma ustreza.

Predstavljajte si kaj vse bi lahko videli, če bi vid ne bil oviran s strani vašega lastnega omejenega ega. Pomislite na globino doživetja, če bi lahko vse svoje skrbi pustili ob strani.

Bili so že trenutki, ko ste čisto pozabili nase. In v teh trenutkih se vam je lahko posvetilo, kako mogočni ste, če pustite ego ob strani. Nežno sprostite svoje obsesije s tem, da ste vi in poskušajte doživljati bolj polno to kar je v resnici. Vedno imejte odprte oči in glejte brezmejno obilje vsenaokrog.

Ne prizadevajte si nekaj dobiti ali se s tem povezovati. Zavedajte se se, da ste že od nekdaj in vedno boste del tega. Pustite samim sebi, da pozabijo nase za nekaj časa. In glejte kako se ego topi in razkriva veličastje, ki leži za njim.

Rešite se samih sebe najbolj kar se da in bodite osupli nad globino in bogatostjo izkušnje, ki jo s tem pridobite.

Ralph Marston

Naveličani čakanja na pristno skupnost, ljubezen, dogodivščino. . .
Naveličani čakanja na konec denarja in prisiljenega dela. . .
Naveličani iskanja novih minulih časov, da bi minil ta čas. . .
Naveličani čakanja na srečnejše, bolj polno bivanje. . ..
Naveličani pričakovanja situacije, v kateri lahko spoznate vse svoje želje….
Naveličani čakanja na konec vseh avtoritet, odtujitev, ideologij in moralnosti…

…potem sem prepričan, da boste v tem, kar sledi lahko našli marsikaj koristnega.


Ena od velikih skrivnosti našega bednega, hkrati pa tudi potencialno prečudovitega časa je, da je mišljenje lahko užitek. Tu je nekaj zamisli, ki vam lahko pomagajo vzpostaviti svojo lastno teorijo. Vzpostavljanje svoje lastne teorije je revolucionarni užitek, užitek vzpostavljanja svoje lastne teorije revolucije. Lastna teorija je teorija dogodivščin, saj je tako erotična in zabavna kot pristna revolucija.

Izgradnja svoje lastne teorije je destruktivno/konstruktivni užitek, saj s tem gradite teorijo prakse za destruktivno/konstruktivno preobrazbo te družbe in sebe.

Vse, kar se moramo spomniti mi vsi je, kdo smo. Spomniti se moramo vse edinstvenosti in raznolikosti, zaradi katere je življenje na naši Materi Zemlji takšen užitek in veselje. Preprosto moramo drugim dovoliti, da so, da sledijo svojim izbranim potem, tudi, če so le te drugačne od naše poti.

Ne smemo obtičati v preteklosti in v starih zamerah, kajti vsa naša moč je v tem trenutku. Lahko se še tako zelo trudimo, vendar iz tega trenutka ne moremo nazaj. Lahko gremo le naprej.

In seveda je to, kjer mnogi od nas zaidemo na napačno pot. Obtičimo v preteklosti, še posebej v negativni preteklosti, preteklosti bolečine in trpljenja. In pri tem ustvarjamo še več negativnosti, bolečine in trpljenja v našo sedanjost in prihodnjost.

Pogosto se nam zdita edinstvenost in raznolikost nasprotji. Vendar nista. Sta preprosto del barvnega sistema, ki ga mi vsi skupaj prostovoljno snujemo v tej fizični inkarnaciji. Mi vsi smo povezani, čeravno mnogovrstni kot smo.
Mi vsi smo del vsega kar je in Vse Kar Je...

John Cali

Bernarda Pavko Prava

Nikola Petrovič, Večer, 27. oktober 2003

NE GOVORI O SMRTI, ČE NE POZNAŠ ŽIVLJENJA

V torek, 14. oktobra, sem se v Mariboru v galeriji Media nox udeležil predavanja Kakšno stališče naj zavzamem do lastne smrti? v organizaciji društva Zofijini ljubimci, ki se trudi popularizirati filozofijo, jo na sprejemljiv način predstaviti širšim množicam. Težnja je res plemenita, ampak moram reči, da s torkovim predavanjem niso naredili prav nič za popularizacijo filozofije, kvečjemu so pokazali, kako sholastična in hermetična je.

Predaval je prof. dr. Boran Berčić z Reške fakultete, kar je po eni strani zvenelo obetavno, po drugi strani pa me je obhajal dvom. Zakaj? Preprosto zato, ker naziv prof. dr. prinaša avtoriteto, zaradi katere se od njega ne pričakuje res temeljito argumentiranje trditev. Seveda niso vsi prof. dr.-ji taki, pa vendar so res dobri bolj izjema kot pravilo. Večina profesorjev ni pedagogov, pa s tem ne mislim samo na to, da nimajo pedagoške izobrazbe, ampak na to, da nimajo pedagoškega duha, papir gor ali dol; ne poznajo osnovnih veščin komunikacije, pa tudi ne čutijo potrebe, da bi jih razvijali; skriti za bleščečo masko lepo zvenečega naslova ne plemenitijo svojega značaja, ampak se samo "visoko nosijo" ter z avtoriteto vzdržujejo pokornost in ubogljivost podrejenih (študentov in podobnih); akademsko so podkovani v teoriji svojega področja, vendar pogosto tudi odrezani od praktične stvarnosti; ne sprejemajo konstruktivne kritike, posebej ne od tistih, ki so po nazivu pod njimi - pravzaprav kritika niti ne seže do njih, ampak se samo odbije od debelih sten nadutega ega.

Polje manifestirane želje leži izven Zemlje, v 8. dimenziji. To kar potrebujemo, se potegne navzdol iz duhovne ravni skozi vrtinec in človek to prejme. Ljudje so se naučili izmenjavati predvsem materialne stvari in pri tem pozabili na duhovno. Zaradi tega se veliko ljudi zaradi nenehnega pridobivanja materialnih stvari počuti popolnoma izčrpane.

Pri novem načinu za povezavo z duhovnim si tisto kar potrebujemo vizualiziramo v duhovnem svetu in si nato zamislimo, kako prihaja skozi vrtinec iz 8. dimenzije v 5. dimenzijo. Uporabite simbol števila 8. Predstavljajte si, da je zgornji krog 8. dimezija, kjer vizualizirate to kar potrebujete. Mesto, kjer se kroga stikata, je vrtinec skozi katerega vizualizacijo potegnete iz zgornjega v spodnji krog in s tem zaključite manifestacijo.

Sezite navzgor – ne na stran – kot pri obiranju sadja. Dostopati morate do ravni idej in miselnih oblik ter jih 'materializirati'. Gre za premikanje energije iz višjih področij v nižja. To je tehnika in igra, katere se lahko hitro naučite. Ko boste postali bolj vešči v gibanju med dimenzijami in ko se boste naučili uporabljati skupinsko manifestacijo, boste zaživeli v svetu takojšnje manifestacije. Zavedajte se, da je skupinska manifestacija resnično močna.

Kristalni otroci, skozi Celio Fenn
http://www.starchild.co.za/channel1.html

Vedeti moramo - da smo Duša.
Vedenje duše izvira iz pristnega čutenja.
Če sebe prepoznavamo po duši - potem SMO, KAR SMO.
In ljubezen, tista prava, potem pride sama od sebe.
Sicer takšno ljubezen najbolj omejujejo že zaradi pregovornega strahu pred posebnostjo, saj posebnost žarči pristnost navzven.

ZATO JE NEMOGOČE ŽIVETI NEKO ZLAGANO LJUBEZEN, ČE SAMEGA SEBE PREPOZNAVAMO SKOZI SVOJE PRVOBITNO BISTVO - DUŠO.

Elena Danel: Glas Duše - sporočila iz Brezčasnosti

Kako vam kaj gre? Dobro? Slabo? Morda veste, kaj je tisto dobro, kaj je slabo? No, ko boste ugotovili, boste že korak bližje sebi in svojim pričakovanjem. Kajti življenje je namenjeno tudi temu, da spoznavamo sebe. Znani psihiater je pred leti na začetku svoje zelo odmevne knjige napisal, da je življenje težko in da temu ni več tako, ko to dejstvo sprejmeš. Ja, velika modrost. Ugotovitev ima vse lastnosti modre misli. Po eni strani se zdi preenostavna, da bi ji človek posvetil več časa, po drugi strani pa je tako gosta, da ne prenese analiziranja. Preprosto ji je treba verjeti. Če pa si dopustiš verjeti, potem taka naravnanost pomaga skozi najtežje življenjske preiskušnje.

Brez izgovora (1)
Jay Rifenbary z Mike & Marjie Markowski,
povzetek pripravila Sonja Štamcar

Drugi del: ZAKLADNICA DEJSTEV
1. Popolno odpuščanje - Prvi korak ZD

Ali ste vedeli, da je pravi napredek možen šele, ko razčistite s preteklostjo? Odpuščanje vam lahko omogoči obilno fizično in mentalno energijo v zameno za razočaranje, jezo in občutek neuspeha. Če imate občutek, da ste bili zavrnjeni, si preprosto odpustite za vse boleče občutke, ki vas preganjajo. Oprostite tudi drugim za neprijetnosti, ki vam jih naj bi prizadejali.

Vsak od nas ima za seboj neuspeh, to je pač del življenja. Odpustite si za neuspeh in se premaknite naprej. Uspešni ljudje vidijo v neuspehu le koristno izkušnjo, iz katere se lahko veliko naučijo. Neuspeh je priložnost, da napredujemo.

Vedenje in zavedanje sta človeški lastnosti po katerih se ljudje razlikujemo od rastlin in živali, zaradi njiju se tudi obravnavamo kot inteligenca. Ljudje verjamemo, da smo dosti bistrejši od drugih življenjskih oblik in pozabljamo, da smo – energija. Pa smo najprej in predvsem energija, tako kot rastline, živali in minerali; prepričanje, da smo inteligenca, nas prej spotika kot ne. Ljudje smo energija, ne inteligenca.

Vsak približno odprt človek občasno doživlja strah, jezo, žalost in druge neugodne vibracije, saj je vendar energija. Energija, ki izkuša svoje različne vibracije, energija, ki se uči s temi vibracijami igrati in jih po želji preobražati v take, ki ga najbolj (p)odpirajo. Ko se človek dojema kot inteligenco, se tem izkušnjam lahko (ne)zavedno upira, ker kot tisti, ki je (najbolj) pameten, meni, da jih je že preobrazil, presegel, vse že preživel. Tako »bister« lahko pozabi, da višine brez nižine ne bi prepoznal, da to, kar želi biti ne more postati, če ne sprejme tistih svojih delov, ki to niso. Ah, nižine...

Ti nočeš trpeti. Morda misliš, da ti lahko trpljenje karkoli kupi, in morda še vedno nekoliko verjameš, da ti lahko kupi to, kar hočeš. Vendar je to verovanje zdaj gotovo že omajano vsaj toliko, da si dovoliš vanj podvomiti ali vsaj posumiti, da v resnici nima nobenega smisla. Ni še izginilo, je pa že brez korenin, ki so ga nekoč trdno držale na temnih in skritih skrivnih mestih tvojega uma.

Danes poskušava njegov oslabljeni prijem še bolj zrahljati in spoznati, da bolečina nima ne namena, ne vzorka, pa tudi nobene moči, da bi karkoli dosegla. Ničesar ne more kupiti. Ne nudi ničesar in ne obstaja. In vse, za kar misliš, da ti nudi, nima obstoja, tako kot ga tudi sama nima. Bil si suženj niča. Danes pa se svobodno pridruži srečni Božji Volji.

Človek naj živi v harmoniji s samim seboj, z naravo in okoljem, tako da lahko goji fizično, umsko, družbeno in duhovno zdravo življenje, ter skuša spoznati Boga. Pozitivno pomeni ljubiti Boga, se mu približati, ga čutiti in videti v stvarstvu…

Če naše misli delujejo pozitivno, se njegove frekvence razširijo, kadar pa so naše misli negativne, se poveča negativno vibracijsko polje. Drži da lahko našo energijo obrnemo v dobro in slabo. Nekdo nekaj zgradi, mu sosed ali bližnji zruši zaradi zavisti ali ljubosumja.

Menim, da moramo težiti k temu, da stojimo nad umetno ustvarjenimi razlikami v kulturnem, nacionalnem, razrednem in verskem pogledu, ter se trudimo, da nikogar ne obsojamo. Se pa rado zgodi - le zakaj? Tukaj se nam velikokrat lomijo kopja. Vedno moramo paziti, da s svojo energijo koga ne prizadenemo. Vibracije, ki jih oddajamo, krožijo v univerzumu, dokler se nekega dne ne vrnejo k nam.

Resnica in Steven Turoff

Resničnost je povezana z resnico, ki je lastna posamezniku. Resnica človeka je njegov občutek, ki je jezik duše in najbolj ga podpira, da te občutke upošteva. Dober občutek je znak povezanosti s Svetlobo v sebi in slab občutek je znak ločenosti od najboljšega in najvišjega v svoji energiji. Zato, da čutiš, je dobro biti v telesu. Ko si od telesa odrezan, občutke zamenjuješ z mislimi. Še zavedaš se ne, da ne čutiš. Dostikrat pa ljudje občutkom misli dodamo in potem čustvujemo (brez potrebe). In vsaka misel me spravi iz sedanjega trenutka. Ko hrepenim po drugem času in prostoru, po drugem odnosu…, nisem v zdaj. Z mislijo svojo moč dajem preteklosti ali prihodnosti. Pa je (samo) v zdaj vsa moja razpoložljiva moč. Zato koristi, če se zavedam: Kaj čutim zdaj? Kaj je prav zdaj moja resnica? In ko karkoli čutim kot dobro - razumno je, če se spravim tja! Ni pomembno, kako.

Brez izgovora (1)
Jay Rifenbary z Mike & Marjie Markowski,
povzetek pripravila Sonja Štamcar

Drugi del: ZAKLADNICA DEJSTEV
Uvod v zakladnico dejstev (ZD) - Vaše stopnišče uspeha

Pojdite korak za korakom, vsaka stopnica je faza zase. Potrebno si je vzeti čas. Prisluhnite srcu. Umetnost vsake stopnice je proces rasti in je povezan z vsemi prejšnjimi koraki.

Brez izgovora (1)
Jay Rifenbary z Mike & Marjie Markowski,
povzetek pripravila Sonja Štamcar

Prvi del: TEMELJI ZA USPEH
3. Integriteta (Mejnik uspeha)

Zmaga ne zaznamuje uspeha.

"Boljše je imeti eno osebo, ki dela s tabo, kot tri osebe, ki delajo zate." (Eisenhower)

Slovar Funk & Wagnall`s definira identiteto kot moč karakterja, preudarnost, stanje nerazdeljenosti in neprekinjenosti. Stopnja, do katere ste trdni v svojih prepričanjih in prevzemate odgovornost za tisto, kar poveste ali naredite, določa nivo vaše integritete. Vaša integriteta določa, kako učinkovit starš ste, prodajalec, upravitelj, socialni delavec ali karkoli drugega. Kako boste kot roditelj obdržali spoštovanje vaših otrok, če se vaše besede in dejanja ne skladajo? Kako bodo nedisciplinirani otroci razvili samoodgovorne navade in postali odrasli z razvito integriteto?

Nekaj bi ti rad povedal, prijatelj moj. Mi je dovoljeno imenovati te prijatelj? Saj sem to?

Sedi, prijatelj in spočij se malo! Sedi no dol in me dobro poglej! Ni ti treba govoriti, samo poslušaj me. Pravzaprav ti ni treba nič narediti, samo umiri se. Ah, ta tvoj nemirni duh!

A veš, prijatelj, kljub temu, da sem te tolikokrat žalil, se jezil nate, bil žalosten zaradi tebe, včasih sem te celo malo sovražil, kljub temu ti rečem prijatelj. Zato, ker tako res čutim in ker nimam nikogar drugega, ki bi ga lahko imenoval tako. O, saj so v mojem življenju ljudje, ki vedo vse o meni, do njih sem odkrit in iskren, ki jim želim vse dobro, samo… Ti si edini, ki me zares poskušaš razumeti.

Brez izgovora (1)
Jay Rifenbary z Mike & Marjie Markowski,
povzetek pripravila Sonja Štamcar

Prvi del: TEMELJI ZA USPEH
2. Moč namena (Vaša definicija uspeha)

Najpomembnejši je odnos človeka s samim seboj.

Določanje namena v svojem življenju je najbolj pomemben korak na poti do uspeha. Veliko otožnih ljudi je odgovornih. Vendar izpolnjujejo odgovornost, ki so jim jo vsilili drugi (šef, starši, zakonski partner, ...)

Dobite to, na kar se osredotočate. To je vprašanje pozornosti. Če vam je pomembno samo preživetje, boste dobili prav to: življenje sredi sive sredine z malo ali pa celo nič zadovoljstva. Živeli boste podzavestno. Okoliščine vas bodo porivale naprej, namesto, da bi vas naprej potegnile sanje in cilji.

Potrebno je učinkovito misliti.

Učenec: "Poslušamo vas, ko govorite, toda mi na Zahodu vse informacije zadržujemo v glavi. Kako naj izstopimo iz nje? Katero metodo naj uporabimo? Nam moč volje lahko pomaga?"

Osho: "Ne. Moč volje ne pomaga. Moč volje pravzaprav niti ni kaka posebna moč, ker je popolnoma odvisna od ega, ki je povsem mala pojava - zato ne more ustvariti preveč moči. Ko ste brez-voljni, takrat ste zares močni - takrat ste eno s celino.

Globoko spodaj je moč volje vrsta svobode. Toda, da bi skrili lastno nemoč, ustvarjamo voljo. Vedno ustvarjamo in kažemo tisto nasprotno, da bi prevarali sebe in druge.

Resnica je, da zadnji dve leti zelo malo mislim - začela sem res živeti svoje občutke, ki so moja intuicija, in samo občutki so moj kompas. Umu sem hvaležna za modrost, njegovo analiziranje me ne zanima, izkušam pomen ravnotežja med njima! Sočasno verjamem in izkušam angelske resnice, da danes vse, kar potrebujem, pride samo k meni. Ljudje, predmeti, informacije, priložnosti…, vse, kar bo z največjo verjetnostjo nahranilo mojo Svetlobo. Vse, kar me bo najbolj verjetno (prej ali slej) izpolnilo, pride k meni samo. Če mi je všeč ali ne in večino časa mi je.