NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Skrivnost vesolja   
    torek, 9. december 2003 @ 06:06 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Duhovna rast

    Odkar živimo obstaja neka splošna potreba, da bi se dvignili in odleteli z Zemlje ter se osvobodili njene privlačne sile. To je hrepenenje po svobodi! Ko gledamo navzgor, občutimo izgubljenost v neizmernem prostoru vesolja. Imamo potrebo po nenehnem iskanju in prizadevanju, da bi prišli višje in dlje in osvojili ta prostor. V to nas vodi radovednost in želja po spoznavanju. Skrivnost vesolja nas muči. Jo lahko človek razreši?


    Do okrog leta 1920 so bili astronomi po vsem svetu še prepričani, da obstaja le en sistem mlečne ceste, ena galaksije (mlečna cesta), zvezdni sistem. Astronome, ki so domnevali, da obstajajo tudi druge galaksije, so v naravoslovnih krogih obravnavali kot krivoverce. Celo astronomom, ki so s svojimi teleskopi videli, da razpršene svetlobne pikice, takoimenovane meglice, niso del naše mlečne ceste, ampak pripadajo zelo oddaljenim galaksijam, je bilo nakazano po prastarem obrazcu, da ne more biti česar ne sme biti.



    Leta 1925 pa se je stoletja stari, dogmatični vidik znanosti zaključil. Astronom Edwin Hubble je namreč s svojim tedaj največjim teleskopom na svetu lahko dokazal, da so meglice dejansko zelo oddaljeni zvezdni sistemi. Že leta 1735 je nemški filozof Immanuel Kant trdil, da vsaj nekatere od teh razpršenih svetlobnih točk ne spadajo k naši galaksiji, ampak k nekemu zelo oddaljenemu zvezdnemu sistemu. Ta sistem je danes znan kot Andromedina meglica. Domnevamo lahko, da je Kant uporabljal daljnogled ali teleskop. Giordano Bruno pa, kot vemo, ni razpolagal s takšnimi tehničnimi pripomočki. S prostim očesom je lahko zaznaval največ pet do šest tisoč zvezd. To je število zvezd, ki jih lahko vidimo v jasni noči brez teleskopa.

    Vendar pa je prvi teleskop v Evropi uporabil šele Galileo Galilei leta 1609. Kako, da je potem Bruno prepričan, da je v neskončnem prostoru brezkončno veliko nebesnih teles? Morda lahko najdemo odgovor v strnitvi njegovih spoznanj o vesolju in človeku, ko pravi:
    "Vesolje je izraz nepopisne Božanske vseprisotnosti in vsemogočnosti, ki istočasno pušča svoje sledi v naravi in človeku, da se tako izpolni."


    Predpostavimo, da potrebujemo za običajno umirjeno dihanje, to pomeni vdih in izdih, okrog 6 sekund. To bi potem predstavljalo 10 dihov na minuto. V času, ko enkrat vdihnemo in izdihnemo, naredi Zemlja na svoji poti okrog Sonca okrog 200km. Naš planet se namreč giblje s hitrostjo 30km/s. Tega si skoraj ne moremo predstavljati. Sonce, okrog katerega se vrti naša Zemlja, tudi ne miruje. Sonce skupaj z vsemi planeti potuje s hitrostjo 230 km/s po poti vzdolž mlečne ceste. Gibanje Zemlje pa je še bolj zapleteno:

    Vrti se okrog Sonca,
    s Soncem potuje vzdolž mlečne ceste,
    to je skoraj dvojno, spiralasto gibanje.
    Naša mlečna cesta se giblje s hitrostjo
    90 km/s v smeri proti sosednjemu galaktičnemu sistemu, Andromedini meglici.

    Oddaljenost našega galaktičnega sistema od Andromedine meglice ocenjujejo na približno 2,5 milijonov svetlobnih let. Ta razdalja pa se neprestano spreminja, ker se seveda vse giblje. Če izhajamo iz tega, da potuje svetloba s hitrostjo 300.000km/s, potem predstavlja oddaljenost naslednjega galaktičnega sistema v kilometrih število 22 z 18 ničlami.

    Bruno je pogosto označeval premik nebesnih teles z besedo "plavanje", ker je bil zanj univerzalni prostor brezmejno fluidno morje, svetovna duša, neskončni ocean energije in inteligence. Glede gibanja in hitrosti Zemlje, Sončnega sistema in mlečne ceste, nas naša sposobnost predstave pusti na cedilu. Vendar še nismo ne koncu in vprašanje je, če kdaj bomo. Kajti mlečna cesta in Andromedina meglica spadata k množici galaktičnih sistemov, ki jih označujemo kot lokalne. To je skupina nekaj ducatov galaksij ali zvezdnih sistemov. Celotna skupina, h kateri spada tudi naša mlečna cesta, se giblje s hitrostjo 600 km/s v smeri Virgo - skupine druge skupine galaksij, ki se spet giblje v smeri veliko večje skupine zvezdnih sistemov, ki jih astronomi imenujejo Grear Attractor, velika privlačnost.

    Obstaja torej nešteto veliko nebesnih teles, zvezd, zvezdnih sistemov in skupin zvezdnih sistemov, kot tudi nepredstavljiva gibanja z nepopisno hitrostjo v nedojemljivem prostoru. To pa še vedno ni brezkončnost. Ko rečemo "še vedno ne" vzbuja vtis, kot da bi brezkončnost nekoč dojeli, če bi obrnili svoj pogled navzgor ali navzven. S podobnim Hubblovim prostorskim teleskopom, ki je verjetno najboljši daljnogled, kar jih je, astronomi vidijo 15 milijard svetlobnih let daleč. Ena svetlobna sekunda je 300.000 km. 15 milijard svetlobnih sekund ni nobena malenkost, v razmerju z neskončnostjo pa je manj kot malenkost.


    Giordano Bruno je ugotovil, da neskončnost ni mogoče razdeliti na območje, na razdalje, ali na časovno sklenjene celote. Ne obstaja nekaj takega kot je polovica neskončnosti, kajti potem bi bila vsaka predstavljiva polovica neskončna. Tudi če bi neskončnost zmanjšali le za en milimeter, bi ta samo en milimeter "velika" neskončnost, postala neskončna, Ker je le ena neskončnost, ni nobene druge, tretje, četrte ali katerekoli že. Raznovrstnost se zdi le naši zavesti, ki deluje le v treh dimenzijah. Sama neskončnost pa ni pojav. Je popolni večni temelj vsega obstoječega, je popolnost. Vse, kar se pojavi v neskončnosti, se giblje. Neskončnost sama je negibna, kajti zunaj neskončnosti ni prostora, v katerem bi se lahko gibala. Če bi bil zunaj neskončnosti tudi prostor, neskončnost ne bi bila neskončna. Če ponoči dvignemo svoje oči proti zvezdnemu nebu, potem zagledamo nenavadno veliko igro gibanja, spreminjanja, premikov in hitrosti v neizmernem prostoru, ki si ga težko predstavljamo. Vidimo kozmični, medkozmični ples na brezmejnem plesišču.

    Naslednji galaktični sistem je torej oddaljen od nas približno 2,5 milijonov svetlobnih let. Astronomi ocenjujejo, da je sedaj 400 milijard galaktičnih sistemov. Onemimo pred neizmerno veličino skrivnosti, ki je za tem. Skrivnost pa je skrita tudi v ljudeh! Iz tega izvira iskanje, hrepenenje po spoznanju in modrosti, po uvidu, dojemanju in zaobseganju. Enako privlači enako, išče enako. V človeku in po njem neskončnost prepozna samo sebe. Eno se izraža v mnogem in se izrazi v neskončni mnogoterosti. Človek, ki je del te mnogoterosti, je po mnogih potovanjih, po mnogih plesnih korakih na kozmičnem plesišču, lahko soudeležen pri neskončnem, pri popolni biti. Potem postane ples, neizmerni ples veselja. Bruno imenuje to popolnost.


    Kdo si lahko predstavlja hitrost, s katero Zemlja kroži okrog Sonca in hitrosti, s katero Sonce in več kot 400 milijard galaksij plava v prostoru? Kdo lahko to dojame, zaobjame razdalje in prostore, neskončnost, med zvezdnimi sistemi?

    Zakaj pa ljudje sploh govorijo o tem? Zato, ker je nepredstavljivo vendarle dejstvo. To dejstvo kaže na nepopisano skrivnost, ki je za tem. To je skrivnost vesolja, skrivnost življenja, skrivnost človeka. Te tri skrivnosti so eno in ključ zanje je skrit v človeku, pravi Giordano Bruno.

    V svojem delu O trojnosti majhnega in o meri piše:
    "O Bog, neskončno en, Ti si v mojih umrljivih prsih razplamtel večni plamen, moje srce lahko plava v sijaju Tvoje luči in zagori v žaru Tvojega ognja. Tako smem iti, sledeč zvezdam, po poti v Tvojem neskončnem svetu, odrešen vseh senc, odrešen bremena, ki veže ne nedejavno snov, odrešen od moči čutil. Luč, ki vse vidi, s katero lahko vse vidimo."


    Nikola Kopernik je leta 1543, to je 5 let pred rojstvom Giordana Bruna, objavil svojo knjigo Nebesna telesa, v kateri je postavil za tisti čas zelo nevarno trditev, da se planeti vrtijo okrog Sonca. To je bilo znano že 4000 let pred Kopernikom! Vedenje o tem pa se je izgubilo v kaosu časa, kot je v njem izginilo veliko tistega, kar je bilo nekoč že znanega. Lahko pa je naskrivaj živelo v ozkih krogih in skupinah različnih kultur, da bi ob pravem času spet prišlo na dan in si v večji meri utrlo pot v zavest ljudi.

    Iz Brunovih spisov je razvidno, da je Pitagora veliko več vedel o življenju kozmosa in o kozmosu, kot znanstveniki poznejših generacij. Vemo, da je Pitagora veliko tega prevzel od egipčanskih svečenikov. Kakšna tri stoletja za Pitagoro, je Aristotel v 3. stoletju p. n. š. podal podobo sveta, ki je še dolgo potem določala mišljenje in domišljijo ljudi. Aristotelove misli je pozneje podkrepil še grški astronom Ptolomej (2. stoletje n. š.), ki je živel v Aleksandriji.


    Preden kratko predstavim njegovo podobo sveta, želim še nekaj povedati o našem očesu in zaznavanju sveta. Kot smo že dejali: Če se ponoči ozrete v zvezdno nebo, vidite igro gibanja, spreminjanja in hitrosti. Ste priča kozmičnega plesa v brezmejnem prostoru. Toda ali vse to res vidite? Ali opazite hitrost, s katero Zemlja kroži okrog Sonca? Ali lahko opazujete vrtenje Zemlje okrog njene osi? Ali se nam ne zdi ravno obratno, da se vrti Sonce okrog Zemlje? Tudi pravimo vedno: Sonce vstane, Sonce zaide.

    S svojimi čutili človek zaznava Zemljo kot negibno, zdi se mu, da se okrog nje vrtijo Sonce, planeti in celotni nebesni svod. Vtis negibnosti Zemlje pa je utvara. Tako ne opredeljujejo le našega pogleda na kozmično dogajanje, ampak tudi na naše lastno življenje pogosto dejstvo, da vidimo sebe kot središče dogajanja. Vsako središče pa ima svoje vodstvo. Naš jezik to zelo plastično ponazori. Pogosto pravimo: Vse se vrti le okrog njega. Vedno pa izhajamo iz tega, da se mora vse vrteti okrog nas…


    Za tako usmeritev je zelo dober izraz: samoljuben. Geocentrični svetovni nazor pravimo nazoru, ki gleda na Zemljo kot na negibno središče vesolja. Grška beseda za Zemljo je "Gaia". In spet smo pri Aristotelu in Ptolomeju. Na Zemljo sta gledala kot na središče kozmosa. Po njunem mnenju Zemlja miruje, vse ostalo pa se vrti okrog nje (zanimivo je, da sta besedi geo in ego sestavljeni iz istih črk). Zemlja je središče, nebesni svod pa se vrti okrog nje. Nad tako podobo sveta ne smemo biti presenečeni. Kot središče univerzuma bi Zemlja imela popolnoma posebno nalogo. Za cerkev je bilo lahko središče vesolja le eno od Boga izbrano nebesno telo, na katerem se je rodil Božji sin.

    Da bi Nikolaj Kopernik lahko umrl naravne smrti, bi bil pravi čudež. Pozneje, to je leta 1616, je inkvizicija njegove spise uvrstila na seznam del, ki so bila prepovedana. Kopernik je postavil temelj za tako imenovani heliocentrični svetovni nazor. Bilo mu je jasno, da Zemlja in drugi planeti krožijo okrog Sonca, da Zemlja torej ni središče vesolja. Da se nebesna telesa gibljejo okrog Zemlje, se nam zdi zato, ker se Zemlja vrti okrog svoje osi. Kot je znano, je "Helios" grška beseda za Sonce. Heliocentrično pomeni: Sonce je središče vesolja in vse se vrti okrog Sonca. Ta nazor predstavlja sicer konec starega svetovnega nazora, vendar pa je Sonce tudi tu še vedno negibno središče vesolja.

    Bruno je izhajal iz Kopernikovih ugotovitev, šel pa je še dlje. Prelom, ki ga je Bruno povzročil, pa ni bil sprejemljiv za cerkev. Po njegovem mnenju je univerzum neskončen. Neskončnost pa ne more imeti središča in je ne moremo določiti s kordinatami. Vsak kraj v neskončnosti je središče, vsako od številnih nebesnih teles je središče. In ne le to: Tudi vsak atom, vsaka točka, vsaka točka energije, na primer molekula energije, je središče. Neizmerni ocean energije je neskončnost. Za Bruna ni obstajal prazen prostor v smislu popolnega vakuma. Neskončni prostor je imenoval svetovna duša: brezmejno polje energije in inteligence, ki ima temelj v sami neskončnosti.


    Bog je neskončnost sama. Svetovna duša je Božja vseprisotnost v prostoru kot takem. Prostor je princip, ki daje silo, energijo, inteligenco, snov in obliko. Prostor je eno, popolnoma eno, je svetovna duša. Iz njega je nastalo vse in ne glede na to kako različno je, je v svojem bistvu eno. Do različnosti prihaja zaradi skrivnosti neskončne omejenosti. Zaradi skrivnosti brezštevilnih razlik prihaja do neskončnega mnoštva. Kdor preseže življenje brez višjih duhovnih dobrin, doživi popolno enost. To je popolnost, pravi Bruno.

    Bruno je bil v marsičem pred svojim časom. Mnogo tega, kar je povedal in napisal, danes ljudem ni tuje po zaslugi naravoslovnih znanosti. Atomski in kvantni fiziki so pojasnili, da trdna snov ni nič drugega kot energija v določenem stanju. Raziskave v vesolju so pokazale, da je razsežnost, ki si jo ne moremo več predstavljati, na stotine galaktičnih sistemov. Za Bruna pa je bilo še več, mnogo več. Sodobne raziskave so nekatere njegove misli potrdile.

    Njegovo videnje je bilo še globlje. Zanj je bil univerzalni prostor enost. Svetovna duša v sami sebi ne pozna praznine. Je vse prisotno obilje, inteligenca, zavest. Zato je vse poduhovljeno, sicer na različne načine, na različnih stopnjah, vendar poduhovljeno.

    Nekateri znanstveniki izhajajo iz tega, da dejansko ni praznega prostora. Tudi tisto, kar ponoči vidimo kot črn prostor med zvezdami, je po njihovem mnenju energija. Kubični centimeter tega tako imenovanega praznega prostora vsebuje tako veliko energije, da bi s tem lahko segreli vso vodo na Zemlji, torej vse oceane, jezera in reke do vrelišča. Govorimo o energiji tahionov in ničelne točke. Razumljivo je, da so to vse še znanstveno nedokazane trditve in teorije. Vprašanje ostaja odprto. Naravoslovec Stephen Hawking pa je optimističen. V svoji knjigi Vesolje, ki jo je napisal leta 1988, pravi: "V roku enega leta bomo vedeli, ali lahko verjamemo, da živimo v povratnem vesolju brez začetka in konca, ki se giblje nazaj, proti izhodiščnemu položaju."


    Za Bruna ni vprašanja, ali svetovna duša obstaja, če obstaja neskončno polje energije in zavesti. Po njegovem mnenju se v središču vseh nebesnih teles nahaja posebna koncentracija svetovne duše, jedro te pa je vzrok gibanja vseh planetov in Sonca. V sredini vseh nebesnih teles deluje živa premikajoča gonilna sila. Vsako nebesno telo je v neskončnosti središče. Naravno, da vse sile vplivajo druga na drugo, vendar pa živi vsako nebesno telo, vsako bitje iz lastnega jedra. Izvir tega pa je svetovna duša, ki ima korenine v neskončnosti, v Enem.

    V svojem dialogu O pravzroku, principu in Enem, je Bruno napisal:
    "Vesolje je torej eno, neskončno, nepremično. Eno je absolutna možnost, Eno je resničnost, Eno je oblika ali duša, Eno je snov ali telo. Eno je vzrok, Eno je bistvu. Eno je največje in najboljše, ki ga ne razumemo najbolje in zato je nedoločeno in neomejljivo, in je tudi neomejeno in nedoločeno in zato nepremično."

    Iz istega spisa je tudi naslednji citat:
    "Kot človek, ki ne razume Eno, ne razume ničesar, tako razume vse tisti, ki zares razume Eno. Kdor se približa spoznanju Enega, se približa spoznanju vsega."


    Nemški filozof Ernst Bloch je Bruna imenoval "minezenger neskončnosti". Pred dvesto leti je Hegel Bruna imenoval komet, ki je iztiril iz tira učene šolske filozofije in se bo v treh stoletjih vrnil nazaj. Po Heglovem mnenju bodo Brunova spoznanja v bližnji prihodnosti našla pot v človekovem mišljenje in zavest. Verjetno je res tako.


    Pokazana je nadaljnja sled, ki jo je ta italijanski pesnik in mislec s svojim jasnovidnim razumom in svojim gorečim srcem zapustil človeštvu. Bistveno je povzeto v njegovih spisih Izgon zmagoslavne zveri in O junaških strasteh ter prikazano v sodobnem jeziku.

    Svetovi, pravi Bruno, svetovni sistemi in vsa vidna bitja so stalno v gibanju, spremenljiva in minljiva. Večna je le ustvarjalna energija, iz katere je vse izšlo. Večna je v vsakem atomu delujoča prasila. Vsakokratne okoliščine, sestave, oblike in liki pa so spremenljivi.

    V neskončnosti in po njej žarči vseprisotna Božanska Božanska inteligenca. Je istočasno vse - energija in vse - substanca. Ta prvotna zmožnost se večno deli v neskončno veliko enot. Na snovni ravni so to atomi, ali manjše enote energije. Na ravni duše in duha imenuje Bruno te enote "monade". Razlika med atomi in monadami je le v stopnjah in velja le v odnosu na njihovo notranje stanje. Lahko tudi rečemo: razlika v koncentraciji prvotne zmožnosti ali vse inteligence.

    Bistvo človekovega bitja je duhovna monada, enost, brez medsebojnih razmerij ali spojitev z drugimi enotami in je zato neminljivo. Duhovna monada je koncentracija Božanske inteligence, ponazoritev neskončnosti v človeku. Duhovni princip s svobodo izbire.


    Snovni svet je sestavljen iz različnih medsebojnih razmerij atomov, bolj ali manj latentnih monad. Od časa do časa jih Bruno imenuje svet senc. Kot krožijo nebesna telesa po svojih tirih, kroži človekovo jedro bitja po svojem tiru skozi snovni svet. Namen tega razvojnega potovanja je zavestno postajanje eno duhovnega principa v človeku s svojim prvotnim pravzrokom, z Božansko inteligenco ali Božansko resnico.

    Za Bruna je junak človek, ki zares išče resnico. Grška beseda Heros pomeni Božji sin, polbog, junak. Človek je torej polbog! Po svojem duhovnem jedru je božanski in večen, po svoji obliki in izražanju minljiv. Pol božanski, pol umrljiv! Človek, ki si neustrašno utira pot k neskončni resnici, je junak. Kajti s tem premaga samega sebe. Premaga to, kar je pri njem smrtno, kar ga loči od Božanske resnice.


    V svojem spisu O strasteh herojev Bruno pripoveduje naslednjo zgodbo iz grške mitologije: Aktajon, vnuk tebanskega kralja, je bil s svojimi psi na lovu v neprehodnem gozdu. Gnala ga je želja za lovsko trofejo, tedaj se je, ne da bi vedel, približal jasi, na katerem je bilo majhno jezero, v katerem se je pravkar kopala boginja lova Artemida. Lovec Aktajon je oprezal za divjačino v grmovju, ki je obdajala jezero in je videl Artemido v spremstvu nimf golo, brez obleke. Njena lepota ga je zelo prevzela. Nimfe pa so ga opazile in z glasnim vpitjem opozorile Artemido nanj. Tedaj je boginja zajela prgišče vode in ga z njo poškropila. V trenutku, ko se ga je voda dotaknila, se je lovec spremenil v jelena, ki je pobegnil v goščavo. Na begu je zagledal svojo podobo v vodi, in videl, da je jelen, iz lovca je postal žrtev. Za njim so se zapodili njegovi psi, mu zasadili zobe v vrat in ga pokončali.

    Nenavadna je razlaga, ki jo je Bruno namenil temu mitu. Obstaja veliko vrst lovcev: lovci za srečo, za slavo, oblast in užitek, lovci za zemeljskimi dobrinami, lovci za znanjem. So pa tudi lovci za Božansko resnico, heroji. Pri svojem iskanju zaidejo v skoraj neprehoden gozd, pridejo v samega sebe, v svoje zemeljsko, zmedeno, umrljivo bitje. Psi simbolizirajo človekovo mišljenje in njegovo voljo, ki pa jo na začetku še potrebuje, da bi se podal na pot. Tedaj napoči čudovit trenutek, ko sme junak videti skrivnost, boginjo Artemido. To je trenutek popolne spremembe. Iz lovca postane preganjeni, iz iskalca iskani, ali kot je pogosto napisano, iz tistega, ki zaznava postane tisti, ki je zaznaven.


    Na lovu za Božanskim, vseobsegajočim, Božansko ujame človeka. Popolnoma si ga prilasti. Stopi se z njim. Človekova duhovna iskra je spet našla izvir. Zavestno postane eno z njim. S tem pa se človek spremeni. Aktajon postane jelen. Dvigne se nad bistvo zemeljskega človeka in tako rekoč zapusti vsakdanji svet. Poda se v gozd, v samoto. Končno preseže tudi to stanje. Osvobodi se vseh vezi, zmot in utvar čutil. Osvobodi se iz ječe telesnega obstoja, kar simbolizira smrt. To ni smrt v dobesednem pomenu, ampak mistična smrt popolne notranje in zunanje spremembe. Opazovalec in opazovano sta sedaj eno. Nobenega gozda ni več, nobene goščave, ki bi se vrinila med opazovalca in opazovano. Lov je končan, lovec je izginil. Človekovo duhovno bistvo je postalo eno z veliko pramonado, neskončno bitje.


    V svojem spisu Izgon zmagovalne zveri prikaže Bruno človekovo potovanje od zemeljskega obstoja k njegovi pravi določenosti v drugačni obliki. Človeka primerja z labodom, ki čuti v globini svojega bitja zaradi ujetništva bolečino in kesanje. "Ta bolečina je želo kesanja. Kesanje je krepost. Človek je podoben labodu. Ne more se dvigniti, ker ga je zavest ponižanja pritrdila na tla. Zato se obrača od zemlje in išče vodo. Voda so solze, ki jih pretaka vest. V tej vodi se poskuša labod očistiti, da bi postal enak neoskrunjenemu, beli deviškosti.

    Labod ali duša se obrne k sebi. Spomni se svoje vzvišene dediščine in se začne, najprej še obotavljajoče, oddaljevati od vsega slabega. Sedaj mu zrastejo nove peruti, dvigne se, sonce ga ogreje in prežame ga ljubezen do Božanskega. Tako postane eteričen in se spremeni v svoje prvotno bistvo. Tudi, ko vzrok njegovega kesanja zmota, greši: Duša je purpurno rdeča, v njeni sredini raste bodeče želo. Pravim mu svetleča iskra, ki je prodrla trdna prodnata tla in se dvignila proti soncu, s katerim je notranje sorodna."


    Sedaj se vprašajmo, ali je do novega cilja človeštva prišlo tudi zaradi izkušenj, ki jih je človeštvo pridobilo s Hubblejevim prostorskim teleskopom? Z velikimi teleskopi na Zemlji lahko sicer zaznavamo veliko, toda pogled pogosto ne seže dovolj daleč. Hubblejev teleskop, ki je bil izdelan leta 1990, je vidljivost povečal za mnogo svetlobnih let, odkritih je bilo na tisoče novih sonc in sistemov mlečnih cest. Izračunali so, da jih je verjetno več milijard! Vendar pa je tudi ta vidik, vidik tega zemeljskega sveta. Vidik duhovnega Bistva pa je zunaj tega zemeljskega sveta.

    In zato je temeljna predpostavka vsake duhovne poti in šole spoznanje samega sebe. Tako je nad vhodom v Apolonov tempelj v Delfih napisano: "Človek, spoznaj samega sebe". Ko učenec ali kandidat stopi skozi ta vrata, lahko na drugi vrat prebere: "in spoznal boš svet in Boga", ali drugače povedano: "in spoznal boš, da si Bog ti."


    To prvotno predpostavko za pot posvetitve v Božanskih skrivnosti se je sčasoma začela uporabljati v drugačne namene. V današnjem času, zlasti v zadnjih 30 letih, se je ezoterika pridružila razvijajoči se psihologiji. Pri mnogih smereh, seminarjih in različnih oblikah zdravljenja so bila pričevanja notranje religije zlorabljena kot zunanja znamenja. Tako se je dogajalo tudi z besedami na vhodu v Apolonov tempelj.

    Razumljivo je, da utegne biti za človeka koristno in pogosto tudi nujno, da spozna svoje telesne in duševne sposobnosti in svojo zgradbo, da bi preveril prevzete, tuje vedenjske vzorce in jih opustil, če omejujejo njegovo bitje. Mnogo telesnih bolezni nastane zaradi razpetosti med tujimi pričakovanji in lastno določenostjo. S pomočjo različnih oblik zdravljenja se lahko naučimo obrniti k sebi in prevzeti odgovornost za svojo nalogo. To nam je lahko v vsakdanjem življenju zelo v pomoč in občutimo to kot osvobajajoče.

    Toda kljub vsem dobrobitim pa ta vrsta spoznanja samega sebe še ni tisto, kar se zahteva od učencev skrivnosti in se nanaša na besede iz Apolonovega svetišča. Razlika je v različnem cilju psihološke poti in duhovne poti. Pri prvi poti se učimo bolje delovati v svetu, več prispevati in s tem živeti bolj uspešno. Pot notranje duhovne poti pa vodi učenca skozi svet in preko njega ven iz sveta. Cilj prve je znotraj meja sveta, cilj druge pa preseči meje sveta.

    Samospoznanje, ki je potrebno, da bi se dvignili nad meje, nad svet, je lahko le osebni vidik. Biti mora vedno splošno veljavno človekovo spoznanje. Pri opazovalcu mora biti torej točka opazovanja zunaj osebnosti, zunaj sveta. Le tako lahko brez predsodkov spoznava stanje, ki je skupno vsemu človeštvu. Le na ta način je pogled jasen in osvobojen obarvanj in iz tega izhajajočih zapletov opazovalca.


    Tu pride do na videz nerešljivega vprašanja: Kako lahko učenec resnice najde tako mesto zunaj sveta, če je vendar rečeno, da svet lahko premaga šele takrat, ko je opazoval in spoznal svet in sebe s tega od sveta osvobojenega mesta? Ali ni to nasprotje, zaradi katerega so njegova prizadevanja obsojena na neuspeh?

    Če hočemo to razumeti s svojim običajnim logičnim, časovno - prostorskim mišljenjem, ne bomo rešili tega nasprotja. Ostaja tudi mišljenje, ki ni nastalo v tej po naravi dani vezanosti in ga je učenec na svoji poti deležen. Ko si srčno želimo razrešiti protislovje, ko vemo, da ozdravitev našega življenja ni povezana s tem svetom, tedaj se iz našega hrepenečega srca, dvignejo osvobajajoče misli, ki pa niso vezane na ta svet. To je točka, ki je zunaj tega sveta. Ko dobimo ta stik običajno rečemo: Nisem si misli, enostavno se mi je zgodilo.


    Ta izkušnja je za vsakega učenca prvo potrebno spoznanje: Človek je dvojno bitje in sicer je zgrajen iz umrljivega dela, ki je od tega sveta in neumrljivega dekla, ki ni od tega sveta. V življenju sta ta dva dela medsebojno povezana, vendar pa ne pomešana.

    Iz povedanega lahko povzamemo, da ločimo tudi dva svetova. Ostajata zemeljski, minljivi svet, kateremu pripadamo kot osebnost in neminljivi, kateremu pripada nezemeljski del, ki ga imenujemo Božanska monada ali duhovna iskra. To je drugo pomembno spoznanje, poleg tistega o dveh svetovih!

    Jezus je pokazal na to duhovno bit, ko je rekel: "Jaz sem rekel: Bogovi ste. Ali ne veste?" To je tretje potrebno spoznanje! Človekova naloga je, da osvobodi tega Boga v sebi, ki ni od tega sveta, pa je tako rekoč zaprt v ječi. Za to gre!


    Zato obstaja tudi nevarnost mnogih poti, ki večinoma izhajajo iz volje umrljivega človeka. Zaradi napačno razumljenega samospoznanja človek dela kvečjemu na gradnji "nadčloveka " z večjimi sposobnostmi ali večjo zavestjo. To ga sicer dvigne nad množico drugih ljudi, vendar vseeno ostane to, kar je bil: minljiva narava. Bog v človeku ne potrebuje, da bi ga človek najprej razvil. Je že popoln! Potrebuje le življenjski prostor. Zato se mora človek naučiti, da naredi prostor Božanski sili, ki prebiva v njem. To je četrto spoznanje!


    Miran

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20031128230618124

    Here's what others have to say about 'Skrivnost vesolja':

    piss
    girls on the toilet peeing *censored* wee man [read more]
    Tracked on četrtek, 31. avgust 2006 @ 21:17 CEST

    fist fighting
    pee soaked panties young boys masturbating rape gallery [read more]
    Tracked on petek, 1. september 2006 @ 23:48 CEST

    free *censored* squirting orgasms
    squirting *censored* squirts ejaculating vaginas [read more]
    Tracked on sobota, 2. september 2006 @ 18:59 CEST

    bikini cameltoe
    i spy a cameltoe jennifer aniston camel toe tight camel toes [read more]
    Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 17:27 CEST

    anal dildos
    sex toy party sextoys glass dildo [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 06:38 CEST

    horse penetration
    beast sex snake *censored*ing horse trailers [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 14:07 CEST

    female model young teens
    wet and young young girls breasts naked teenage girls [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 22:24 CEST

    tranny suprise
    tranny surprise black tranny brazilian shemales [read more]
    Tracked on torek, 5. september 2006 @ 10:20 CEST

    demi moore pregnant
    bare pregnant pregnant tummy pregnant pictures [read more]
    Tracked on torek, 5. september 2006 @ 16:44 CEST

    interracial movie clips
    mature woman couples *censored*ing scat shit clips sample [read more]
    Tracked on torek, 5. september 2006 @ 21:17 CEST

    gay teen in underwear
    free gay stories gay dudes gay men in thongs [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 01:08 CEST

    *censored*shot
    horny housewives adult sex toys cum [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 05:30 CEST

    mature hardcore in the office
    *censored*ing the boss hardcore office sex texas secretary of state [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 08:54 CEST

    bikini camel toe
    camel toe galleries camel toe porn girls camel toe [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 12:01 CEST

    spring break drunk
    drunk women kissing drunk chick drunk wives [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 16:08 CEST

    black and white drawings
    interracial anal sex white men *censored*ing black women interracial sex pics [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 18:27 CEST

    big butt white girls
    japanese tits unshaved women spy store [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 21:35 CEST

    camel toe movies
    olympic camel toe hot camel toe camel toe pics [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 23:28 CEST

    hairy chest gallery
    bet uncut angry beavers bare beavers [read more]
    Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 01:51 CEST

    voyeur upskirt
    flashing girls spy bot spring break flashing [read more]
    Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 04:12 CEST

    public flashing dare
    totally spies xxx upskirt hidden web cams [read more]
    Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 06:22 CEST

    mother and son incest
    ejaculation female movies free voyeur web squirting orgasms [read more]
    Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 08:03 CEST

    sister *censored*ing brother
    young incest gay incest free incest movies [read more]
    Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 08:03 CEST

    Skrivnost vesolja | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Skrivnost vesolja

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 9. december 2003 @ 16:49 CET
    Dragi Miran,

    krasen prispevek s področja znanosti, napisan v razumljivem jeziku. Z odprto mislijo seznaniš bralca o tistih stvareh, ki so oddaljene od človeštva in njegovega dojemanja. Predočil si nam tisti zagonetni svet, ki ga zarisuje razdalja med nami in univerzumom. Omogočil si nam užitek videnja actio a distans, delovanje na daljavo. Počutimo se tako kot orel, ki vidi na daljavo, ki vonja in odkriva skrite oddaljene stvari, ki so človeškim čutom nedosegljive. Smo v vlogi homo sapiensa, ki prodira s svojim videnjem v prostor in v njegove neodkrite skrivnosti v moči simboličnega mišljenja. Predstavil si nam mnoštvo vesolja na zavestni stopnji astrologije, saj so že antičnemu svetu posamične konstelacije ozvezdij pomenile vrsto raznih stvari. Oživel si nam ozvezdja in jih približal nam v obliki simboličnega mišljenja in videnja. Zadostil si našemu hrepenenju videnja v daljave. Najlepša hvala za bogato predstavljno tvarino s področja vesoljske znanosti. Tako zanimivih prispevkov res ni zaslediti veliko.

    Tatjana Malec


    Skrivnost vesolja

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 10. december 2003 @ 18:37 CET
    Zaznavanje mističnega je vir vsake prave znanosti.

    A. Einstein


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,56 seconds