NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Mala šola življenja   
    sreda, 10. december 2003 @ 05:18 CET
    Uporabnik: koki

    * Duhovna rast

    UVOD

    Naslednji zapisi naj bi bili pravzaprav uvod v lastna razmišljanja in spoznanja. Kristalizirali so se v mnogih razglabljajočih glavah. Niti najmanjšega namena nimajo, da bi poučevali. Nanizani bodo navidezno nesmiselno, a kot celota bodo dali delček pogleda v stvarjenje o katerem najmanj pravilno razmišljamo, namreč o sebi, o nekaj imenih, s katerimi so nas označili, etiketirali, razvrstili v predale, nas zmanipulirali, ker smo zaradi neštetih informacij pozabili na svoje korenine, ker smo ustvarili čas, ko je vse manj časa za sebe, za resnične misli o svojem bistvu. Pa nekateri smo postali že tudi takšni, da ne vidimo radi, kakšni v resnici smo, temveč gojimo le lastni nadjaz v očeh drugih. In prav zaradi tega bodo te vrstice za nekatere zgolj ubesedena suhoparnost, a za druge izvleček iz mnogih debelih knjig, ki jih nikoli ne bi utegnili prebrati.




    MALA ŠOLA ŽIVLJENJA

    Ko vidim človekovo slepoto in bedo, ko gledam vesoljstvo in večino ljudi brez luči, prepuščene le sebi in kakor zablodele v ta kot vesolja, ne da bi vedeli, kdo jih je sem postavil, kaj pravzaprav tu sploh iščejo, brez želje po pomoči, se zgrozim.

    Čudim se, kako se več ljudi ne preda obupu vsled tako bednega stanja. Marsikdo se zaradi take neizhodnosti vendarle ozre okoli sebe, vprašujoč se, ali je res materija, na katero je tako navezan, res tisto pravo. Nekateri pa se sprašujejo, ali je tisto, kar vidijo, vsa resnica. V sebi začutijo, da se z razumom samim na to ne da odgovoriti. Toda s čim potem? Predajo se raziskovanju in prosijo za modrost, ki jih bo pripeljala na pravo pot. In kdor prosi s trdno vero, modrost tudi dobi. Prvi uvid je, da je veliko takega, kar se ne da videti, se le čuti. Zaznajo, da je stvarnik vendarle pustil znamenja, sporočila za nas.

    Veliko je bilo o tem že napisano – vse je bilo že povedano, a nimamo oči, da bi to videli, srca, da bi to čutili, zato vedno znova in znova podobne besede, da bi si človek poleg nas lahko pomagal.

    Davno so bili že postavljeni zakoni, a jih človek ne spoštuje, misleč, da ima svobodno voljo, ne zavedajoč se, kako je ta svobodna volja zgolj njegovo zveličanje ali le pot v trpljenje. Največkrat govorimo o razumu, intelektu, a človek pozablja, da je le duševnost tista, ki mu kroji življenje. Materializem, ki je grozil, da bo zanesljivi zmagovalec, je že vržen s prestola. Zdaj govorijo o krizi, ampak to ni materialna kriza, temveč kriza duha. Ljudje so se že začeli ozirati po duhovnosti, iščoč vzroke za nelagodnost. Vse preveč so pretrpeli, da ne bi dojeli, kako pomembna je duševna moč, da je velikokrat potrebno poslušati s srcem, z intiucijo, ne pa z omejenim razumom.

    Verjetno mnogi nič ne vedo o moči besede, ki je izrečena s popolno vero in zaupanjem v njo. – Vaše besede vas bodo opravičile in besede vas bodo pogubile -. Prerok Izaija je rekel: Moja beseda se ne povrne k meni brez uspeha, dokler ne izpolni, za kar sem jo poslal. Človek, ki se zaveda moči besede, postane v pogovorih zelo previden. Ko opazuje reakcije na svoje besede, ve, da se ne "vračajo brez uspeha." Človek si z besedami vselej postavlja zakone.

    Zdaj torej vemo, da imajo besede, predvsem pa misli, moč, ki vplivajo na telo in na dejanja.


    TEORIJA BREZ PRAKSE JE NIČNA.

    Sinovom Izraela je bilo rečeno, da bo njihova vsa zemlja, kar jo lahko vidijo. To drži za vsakogar. Dobi lahko samo tisto, kar zaobsega njegovo mentalno videnje (vizualizacija). Vse v človeškem življenju - vsi dosežki, velika dejanja, tudi majhne želje, se udejanijo le tako, da dozorijo na mentalnem planu. Kaj mora dozorevati dolgo, kaj zelo malo, odvisno od pripravljenosti. Paziti pa je potrebno, da se ne popusti pred odločilnim trenutkom. Poznati moramo zakon in se ne smemo dati zmotiti pred zoro. Noč je najtemnejša pred prvim svitanjem. Nazarenec je dal lep primer. Svojim učencem je rekel: "Ali ne govorite, da je še štiri mesece do žetve? Glejte, jaz vam pravim, da dvignete oči in poglejte na polja, da so že zrela za žetev."

    Njegovo jasno videnje je prodrlo skozi "stvarni materialni svet". Videl je četrto dimenzijo, stvari kakršne so, popolne in dovršene.

    Podobno mora človek vselej videti cilj svoje poti in zahtevati brez omahovanja, kar mu pripada po Božjem načrtu: zdravje, ljubezen, srečo, blagostanje, uresničenje sebe in drugih, dom, pravo prijateljstvo... Vse to so popolne ideje. Uresničijo se skozi človeka. Človek je torej njihov kanal. Če smo šibki v volji, ne oklevajmo in si poiščimo sočloveka, ki nam bo lahko pomagal. Nazarenec je poznal to resnico: "Če se dva med vami zedinita v molitvi, jima bo tako prošnjo uslišal moj Oče."

    Sam človek ni popoln, saj ima preveč negativnih misli, strahu, dvomov, omahovanja. Sočlovek nikoli ni tako vpleten v naša dogajanja in brez omahovanja vidi, kar je nam zamegljeno. Veliko lažje je verjeti v uresničitev nekoga drugega kot v svojo. Eden od velikih mojstrov je nekoč dejal: - Vsakomur je zagotovljen uspeh, če vsaj eden verjame v njega -. Tako velika je moč vizije. Večina velikih ljudi dolguje svojo veličino ženi, sorodnikom, prijateljem, ki so trdno "verjeli vanje", jim s svojo trdno vero pomagali do popolnega mentalnega vzorca.

    Seveda pa za človeka sploh ni lahko doseči duhovne sozvočnosti s stvarjo, ki si jo želi. Običajno pridejo dejanja šele z mukotrpnim razmišljanjem. Spregledanje je vsakodnevno priznavanje in zahvala za dnevno spoznavanje resnic. Človek lahko dobi samo tisto, kar verjame, da bo dobil, kar si predstavlja, da bo imel.

    Karkoli torej prosimo, moramo verjeti!!!, da bomo prejeli. Obnašati se moramo tako, kot bi že dobili. In kadar dobimo, kar si s svojim razumom nismo želeli, smo si želeli podzavestno ali potrebovali.

    Človek nujno potrebuje v svoji duhovni rasti tudi negativne izkušnje, saj drugače ne bi vedel, kaj je belo in kaj črno.

    V vseh priročnikih za materialni in duhovni napredek je poudarjena velika moč vizualizacije, a redko se opozarja, da ne smemo želeti denarja, kvečjemu le okoliščine, ki ga pogojujejo. Povratna informacija, beseda se ne bo prej vrnila k meni, dokler ne izpolni svojega poslanstva, ne bo pa izbirala načina za izpolnitev. Lahko vam umrje najbližji in boste po njem dobili zavarovanje. Pogori imetje in ravno tako lahko pričakujete denar...


    ALI SE SPLOH POZNAMO?

    Prvi korak k modrosti je spoznanje zmožnosti. Vselej moramo imeti pred svojimi očmi, da nerešljivih problemov ni, ne obstajajo. Dogaja se le to, da smo z njimi tako zaposleni, da ne vidimo rešitve, zato je potrebno kdaj zaupati sorodni duši, kajti ona neobremenjeno vidi veliko več.

    Rečeno je bilo, da se le malo ljudi zaveda, kolikšen vpliv ima mišljenje na življenje posameznika. Z mislimi namreč odločamo o svojem življenju in svoji usodi. Torej je najbolj odločilen pravi način mišljenja, saj naše življenje navsezadnje ni nič drugega kot odsev naše duhovne situacije. Ko to spoznamo, lahko situacije spreminjamo in si življenje spreminjamo po lastnih željah, kar je majhen čudež.

    Vrnimo se nazaj k moči misli in kako naj bi si človek pomagal z njo.


    Predvsem mora človek razumeti delovanje svojega duha. Ločimo tri predele duha: podzavest, zavest in nadzavest.
    Podzavest je preprosto moč brez usmerjenosti. Karkoli človek globoko občuti ali si jasno zamisli, se vtisne v podzavest in se izvrši do najmanjše podrobnosti.
    Zavest se imenuje tudi umrljivi ali telesni duh. To je človeški duh in vidi življenje tako, kakršno se nam kaže. Vidi smrt, uničenje, bolezni, revščino, in omejitve in to si žal vtisne v podzavest.
    Nadzavest je božji duh v človeku in je sfera najvišjih popolnih idej - popoln vzorec. Platon je o njem govoril kot o božanskem načrtu - o božjem načrtu za vsakogar. V nadzavesti nosimo popolno sliko o tej nalogi, o božanskem namenu. Kdaj nam skozi zavest šine kot nedosegljiv ideal - kot nekaj tako lepega, da se nam dozdeva neresnično - nedosegljivo. Davno je že tega, kar je človek odkril, kako lahko prodre do nekaterih predelov nadzavesti - osvobojenih običajnih blokad. Ena od mnogih tehnik je avtohipnoza.

    Pravzaprav je hipnoza stara kot človeštvo. Sumerci, najstarejše poznano ljudstvo na planetu, so že v četrtem tisočletju pred našim štetjem poznali hipnozo. V znameniti svečeniški šoli v Erehu še sedaj hranijo prastar rokopis, ki vsebuje neovrgljive dokaze o tem, da so svečeniki-zdravniki v tistih časih zdravili bolnike v snu. V Manuovem zakoniku, najstarejšem v sanskrtu napisanem delu v Indiji, je opisan budni sen. V na tisoče let starem dokumentu, Ebersovem papirusu, so opisane metode za hipnozo, ki se od današnjih nič ne razlikujejo. V nekem zapisu lahko preberemo: "...položi svoje dlani na njegove, da utišaš bolečino in reci mu, da se bo bolečina izgubila..." Tudi krščanski redovniki in menihi so tako ozdravljali bolnike. Ta spretnost je utonila v pozabo z nastopom inkvizicije, ker je bila nevarnost, da bodo vsakogar, ki je obvladal to spretnost, zažgali na grmadi.

    Hipnoze še do danes ni mogel nihče definirati. Uspelo je le odkriti, da obstaja med spanjem in budnostjo neke vrste "polovična zavest".

    Kakorkoli že, hipnoza je ena od skrivnosti, ki si jih človek ne zna pojasniti. Hipnoza se mora ponavljati, da doseže namen. Zdaj nam tehnika omogoča, da ne potrebujemo nekoga, ki nas bo hipnotiziral, temveč posnamemo na magnetofonski trak sugestije in jih v miru predvajamo. Zavedati pa se moramo, da noben napor volje, tudi dosežen s hipnozo, brez prave slikovne predstave, ne učinkuje, ampak povzroči prav nasprotni učinek od pričakovanega. Torej ne drži, da so misli svobodne, saj vsaka deluje. Torej je edini cilj nadzorstvo nad mislimi.


    PRED SVITANJEM JE NAJTEMNEJŠE

    Človek, ki stremi k napredku in uresničenju samega sebe, si daje sugestije vsak dan. Misli je potrebno ponavljati iz dneva v dan, da dosežejo svoj namen. To se primerja z navijanjem ure. Rezultati se pokažejo šele po nekaj mesecih. Čas, da se misel prime, je različen od človeka do človeka, saj si niti dva nista enaka v vseh pogledih.

    Napredek nikakor ni možen, če podzavest usmerjamo z zavestjo. Tam veljajo drugačni zakoni. Zavest in razum (intelekt) sta omejena s svojimi predstavami ter sta polna dvoma in strahu. Kako pametno je torej skrbi in težave naložiti nekomu drugemu. Zdaj že vemo, da nismo mi tisto, kar si mislimo o sebi. Ker je naša zavest tako omejena, si lahko pomagamo z nadjazom. Tam težave postanejo lahke in se porazgubijo v svoj prvotni neobstoj. Višje ko dvigamo težko breme, tem lažje bo, saj ga osvobajamo težnosti. Kaj je nadjaz? Pozabili smo! Nadzavest je četrta dimenzija, torej Stvarnik, saj v Bibliji piše: Kristus v vas je pričakovanje slave. Človek, ki se navadi odlagati skrbi, vidi zelo jasno. Dokler smo pod vplivom umrljivega duha, ne moremo imeti jasnih vizij. Omenjeni dvomi in strah zastrupljajo duha in z njim telo. Za osvoboditev pa imamo besede. (moč besede!) Lahko si naredite svoj vzorec iz njih, a dovolj je že, če s trdnim prepričanjem izgovarjamo iz dneva v dan:
    To breme prelagam na nadzavest in se ga popolnoma osvobodim!
    Prevzel nas bo občutek olajšanja in svet okoli nas bo postal drugačen - vizije se bodo izostrile in odvrgle domišljijo, ki pritegne nesreče in bolezen; tako je narejen prostor za zdravje, srečo in blagostanje.

    Tu pa je potrebno opozorilo. Kar pravilo je, da se pred velikim uresničenjem, pa naj prosimo že za karkoli, porodi občutek, da gre vse narobe. Mnogi v tem trenutku odnehajo, ker imajo napačno predstavo, da so vzbudili zle sile.

    Narobe je tudi, če živimo v spominih, v preteklosti, kakor tudi v prihodnosti. To je nasilje nad duhovnim zakonom. Preteklost in prihodnost sta tatova časa. Zdaj je potrebno živeti vsak trenutek. Prihodnost se mora blagosloviti, vedoč, da bo prinesla neskončno veselje v vedno večji popolnosti, a važen je zdaj. Nazarenec je rekel, da bo jutrišnji dan že sam poskrbel zase. Lotova žena je pogledala nazaj in se spremenila v steber. Važen je zdaj in pozorno je treba paziti na namig. Vedno in vselej si moramo dopovedo-vati:
    Brezmejni duh, naj ne spregledam nobenega tvojega namiga!
    To je lahko le beseda, stavek v knjigi, glas iz televizorja, telefona ali naš notranji glas, ki nam bo pokazal pot do željenega. Prvo ko se zjutraj zbudimo, si moramo reči: "Naj se danes izpolni tvoja volja! Danes je dan izpolnitve. Zahvaljujem se ti za nov čudovit dan, ki si mi ga podaril!" Ob tako začetem dnevu, bomo videli stvari, ki jih običajno spregledamo. Vsakogar pravica ob rojstvu je, da ima vsega dovolj, vsaj toliko kot drugi. A tu je zakon, spet zakon! Nikoli ne želi nemogoče!
    Samo pravične želje srca se bodo izpolnile.

    Če hodimo v osnovno šolo, ne moremo želeti, da bomo čez leto dni končali srednjo šolo. Vsaka želja mora biti v sliki natančno izoblikovana, da doseže svoj namen, in nikoli taka, da bi koga oškodovala (beseda se bo povrnila, kar seješ to boš žel.) Želje morajo definirati oklico in ne samo bistvo. Najbolj pazljivi pa moramo biti pri materialnih željah! O denarju je bilo že rečeno, da ga ne smemo nikoli vizualizirati. Želje so lahko na primer take: Rad bi imel podobno hišo kot prijatelj. (Ne tako!) Imam dobro delo in zanj dobim dobro plačilo. Pišem knjigo in strani se same polnijo. In nikoli ne pozabimo pristaviti: Moja želja naj se izpolni v popolnosti!

    Četrta dimenzija je popolnost, tam ni polovičnih stvari, tam ne velja naša zavest, tam je prostor le za pozitivne misli.

    Naj se zgodi Tvoja volja - ne moja. Vsak prerok je pustil svoje geslo. In to je Kristusovo geslo. Brez gesla dosežemo bore malo. Ko so ga vprašali: "Učenik, kako naj molimo?" Jim je povedal "očenaš". Mnogi nikoli ne dojamejo bistvo tega kratkega sporočila. Ste pomislili, da ničesar drugega ni priporočil za molitev? Zgodi se tvoja popolna volja, ne moja nepopolna! Kar je zgoraj to je tudi spodaj. Kar je znotraj to je tudi zunaj. Kar ne želiš sebi (notranjosti) ne želi bližnjemu (zunanjosti). Odpusti dolžnikom - (povratna moč besede).


    V tem geslu je zajet ves smisel sreče človeka. Če sprejmemo vse, kar nam je namenjeno po neki višji previdnosti, sploh nimamo nobenega vzroka, da bi si nakopali negativnosti. To je zakon pokornosti. Nič na svetu se ne more upreti človeku, ki je ponižen. Voda je malo uporna, pa izdolbe skalo. Jezus je rekel, naj se ne upiramo zlu. Nerazumljivo? Ne, on je vedel, da zla ni. Zlo se je rodilo iz človekove lažne domišljije in njegove vere v dve moči. Adam in Eva sta jedla z drevesa iluzij in videla namesto ene same, božje, dve moči. Zlo je zgolj po človeku ustvarjen zakon, ki ga je ustvarila psihoma, - speča človeška duša, ki jo je uročila človeška vera v greh, bolezen, smrt itd.. Te iluzije se potem odražajo tudi v dejanjih.

    Rečeno je bilo, da imamo podzavest. Ta zvesti služabnik odraža vse, kar človek močno občuti, naj bo dobro ali slabo. Vse misli in predstave pa se odražajo v dejanjih ali pa na telesu. Bolnik razmišlja o bolezni, revež o revščini, bogataš o blagostanju. Metafizika pravi, da če sami ne upravljamo s podzavestjo, jo namesto nas vodi nekdo drug. Torej naj je ne vodi nepopolni človek, ampak, naj se zgodi očetova volja.


    PROSITE IN BOSTE DOBILI

    Zvedeli smo, da se lahko usliši vsaka prošnja človeku, ki pozna moč besede in posluša napotke svoje intiucije. S pravo besedo se lahko aktivira sile, ki v svoji popolnosti lahko dosežejo vse. Seveda mora vedno prvi korak narediti človek, da se približa nadzavesti. Ne sme pa poslušati svoj razum - zavest, ampak slediti zgolj notranjemu glasu, ki teži k božanski ureditvi duha in skuša pomagati.

    Torej, naj me vodi navdih Edine Volje, Edinega Duha.

    Pogosto je potreben napor volje, da se otresemo plevela posvetnega mišljenja. Marsikdo izbere najlažjo pot, ki je steza prestrašenosti in ne vere. Vera je torej napor volje.
    Nekateri med nami so že tako otopeli, da sploh niso "srečni", če niso nesrečni. Svojo nesrečo razglašajo naokoli kot krivico, ki jim jo je storilo življenje. (Čigava je krivda?)

    Ko se prepustimo nadzavesti, se razumu dozdeva, da gre vse narobe, vendar gre v resnici vse prav. Edina človeška usoda je, da so stvari, ki jih ne more namesto posameznika opraviti nihče. V nekaterih so skrite posebne sposobnosti, pa jih nikoli ne bodo odkrili, ker ne premorejo niti trohico vere, ki bi jim pomagala do uravnovešenosti, ki je predpogoj za prvi korak. Taki bodo morali večkrat skozi šolo življenja, ker ne bodo spoznali Jezusovih besed, da je namreč z njim prišla možnost, da se človek osvobodi zla in materialnosti. Pravi človek, duhovni človek, je nerojen in nesmrten. Nikoli se ni rodil in nikoli ni umrl. -Kakor je bilo v začetku, tako je zdaj in bo vselej!- Resnica človeka osvobodi greha in smrti. Njegova svoboda izvira zgolj iz uresničevanja popolnega vzorca o sebi, o svojem življenju. Človek mora osvojiti mišljenje v trdno vero, da ničesar ne more pokvariti ideala popolnosti, ki nam ga je Stvarnik zapisal v srce.


    Vse velike stvari so čisto preproste. Samo tri stvari so, ki jih ne smemo nikoli pozabiti, in če se bomo ravnali po njih, smo se veliko naučili - tri preprosta pravila:
    Trdna vera, pokornost, ljubezen!

    Spremenimo se s spremembo svojega duha.
    Naj se zgodi njegova volja – ne moja!! (On ima vedno prav) Naj gre kateri kelih mimo mene, če je mogoče, a zgodi se njegova volja. Oče naš, daj nam danes naš današnji kruh (jutrišnji dan bo skrbel sam zase). Odpusti nam dolge, (smeti v podzavesti) kakor jih mi odpuščamo svojim dolžnikom, (moč besede in misli, ki se vrača) Reši nas skušnjave, da ne bi verovali (v večne zakone) in s tem vsega hudega. Amen!

    Torej, če hočemo uporabljati sugestije, ki so bile omenjene, jih temeljito razumeti, jih moramo ponoviti.

    Prav sleherna slikovna predstava teži k popolni uresničitvi mišljenega!
    Ničesar v materialnem svetu se ne da ustvariti iz nič ali tako temeljito razdejati, da bi povsem izginilo. Vse lahko samo preoblikujemo ali zgolj spreminjamo. Obstaja ena sama izjema - to so naše misli. Tako rekoč iz nič lahko ustvarimo misel, torej nekaj, česar prej sploh ni bilo. (Ali se sploh zavedamo, kaj nam je Stvarnik podaril?). To ustvarjalno dejanje je nekaj tako čudovitega, da bi ga morali premisliti. Ničesar ne moremo storiti, ne da bi o tem prej razmislili. Najmanjši gib, si moramo najprej zamisliti. To je ustvarjalni del aktivnosti. -Kar je zgoraj je spodaj. Podzavest je dosledna izpolnjevalka zapisanega-. Vsaka misel torej teži k uresničitvi. Osnovni pogoj za to je, da jo pretvorimo v slikovno predstavo. Če to predstavo spremlja še močna želja po uresničitvi, skoraj ne moremo preprečiti, da se to ne bi zgodilo. Seveda pa se slikovna predstava uresniči samo tedaj, kadar ji ne nasprotuje druga predstava, tako da se delovanje medsebojno ne izniči.

    Nadzavest je moj vir, ki nikoli ne odpove. Vsi načrti, ki ne izvirajo od nje, naj se razpršijo in uničijo. Ker sem eno z vsem v meni, sem eno z vsem dobrim v sebi. Samo tisto kar je dobro za popolnost, je pravo zame, saj nas je Oče ustvaril po sebi. Popolnoma sem pokoren, ker alternative ni.

    Če si prideta navzkriž vera in volja, bo vselej podlegla volja!
    Takoj ko se zavemo veljavnosti naravnih zakonov, postanemo gospodarji svoje usode. Torej, brez poznavanja zakonov ne moremo doseči naših želja.
    Najvažnejša pa so tri preprosta pravila:
    Trdna vera, pokornost in ljubezen!


    RAZMISLEK

    BAROČNO PESIMISTIČNI DEL
    Toliko kot je stara svetopisemska BESEDA, starogrški LOGOS ali tibetanski OM, je staro človekovo iskanje samega sebe in smisla njegove eksistence. Na majhnem modro-zelenem biseru, imenovanem Zemlja, nas vetrovi časa ženejo čez pašnike zvezd kot droben plankton v neskončnem oceanu hrepenenja. In to hrepenenje je žarko in močno kot žeja po prekrokani in napol prespani noči. Vsi ne bomo prišli do krepčilnega požirka iz studenca življenja, kajti mnogi na tej cesti v siju in bleščavi zahodnega sonca niti opazili ne bodo kažipota in križišča.
    Vsa človeška zgodovina se zdi kot krvav pir objestnih, pijanih Norcev (z veliko začetnico), norcev torej, ki jim je norost lastno ime, poklic in hobi hkrati. In kot tako je človeštvo najhujša bolezen v Zemljini zgodovini. Krona stvarstva je padla v blato, biseri, ki so se razsuli z nje, pa svinjam še mar niso.


    RENESANČNO HIMNIČNI DEL
    V deželo ponovno prihaja pomlad. Med otoki v Egejskem morju se vrešče spreletavajo galebi in odkar je pod vašimi rokami, o Fidija, Miron in Prakitles, vzcvetelo kamenje na kapitljih stebrov naših templjev, so njihova krila lahkotna in brez teže je človeška misel in njen ustvarjalni vzgon.
    Naše znanje je čvrsto kot prsi deklet in pojilo bo še mnoge rodove. V nasmehu Botticellijeve Venere vidim vabilo v valujoča avgustovska žita.
    Namesto takta himne norosti mi prihajajo na misel lirični verzi hvalnice znanosti, kozmetike in violinam podobne silhuete ljubezni.


    ZAKLJUČEK, KI BI MORAL BITI UVOD
    Mala šola življenja je kratka, toda zgoščena in njeni nauki in razmisleki so resnični, saj so sinteza misli iz KNJIGE, nekaterih refleksij sodobnejših filozofov in psihoanalitikov, ter lastne izkušnje in izpraševanja vesti.
    Človeštvo in vsa njegova zgodovina je le dan v božjem koledarju. Vse se bo zgodilo in dopolnilo, kot se dopolni vsak človeški dan v večer in kot se dopolni vsak letni čas. Ni razloga za pesimizem in strah, saj za tiste, ki ljubijo resnico in luč, je propad in smrt tega cesarstva le prebujanje v novo jutro.


    Knjiga, ki ni vredna, da jo preberemo dvakrat, ni vredna nič!
    Avtor dela najmanjše knjižice v Sloveniji (preverjeno). Tudi te misli lahko naročite pri avtorju v knjižici 7 X 5 cm - 64 strani...

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja koki
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20031206161853788

    No trackback comments for this entry.
    Mala šola življenja | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Mala šola življenja

    Prispeval/a: Devi dne sreda, 10. december 2003 @ 17:29 CET
    Prekrasno!

    lp, Devi


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,56 seconds