NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 15-okt
  • Tečaj: Potovanje v Srečo s Sri Ammo Bhagavanom
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.: Štampiljke

  • sreda 16-okt
  • Razprava - kmečki in kulturni turizem na podeželju

  • četrtek 17-okt
  • Festival novomedijske kulture Speculum Artium 2019

  • petek 18-okt
  • Izmenjevalnica #76 v Humanitarnem centru

  • sobota 19-okt
  • Čokoljana 2019

  • nedelja 20-okt
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 21-okt
  • Prof. dr. Svetlana Slapšak: Antični potopisi, turizem, spominki

  • torek 22-okt
  • Katja Simić:Prehranske navade

  • sreda 23-okt
  • Srčna ustvarjalnica

  • četrtek 24-okt
  • Stripovska štafeta

  • petek 25-okt
  • Poezija Gregorja Strniše in Mile Kačič

  • sobota 26-okt
  • Plesna animacija z Društvom Vrtnica

  • nedelja 27-okt
  • 22. pohod po sledeh Soške fronte

  • ponedeljek 28-okt
  • Zmagovita ustvarjalnica

  • torek 29-okt
  • Delavnice Podobe mesta

  • sreda 30-okt
  • Čarovniško vilinska ustvarjalnica

  • četrtek 31-okt
  • Jesenski strašni B.O. FEjST

  • petek 01-nov
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 02-nov
  • Izmenjevalnica #42 v Tresorju

  • nedelja 03-nov
  • Novembrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 04-nov
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Velikonočni otok

  • torek 05-nov
  • Program alkalizacije-razkisanja v Termah Kulaši
  • Ustvarjamo iz nogavic - grelčki za roke in unikatna peresnica za v šolo

  • sreda 06-nov
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 07-nov
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 08-nov
  • S pravljico okoli sveta

  • sobota 09-nov
  • Ljubljanska vinska pot - Martinovanje v Ljubljani

  • nedelja 10-nov
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 11-nov
  • Okusi Radol'ce

  • torek 12-nov
  • Zgodovina na krožniku: koruza

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Nasilje postaja svetovna epidemija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 9. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

    NASILJE POSTAJA SVETOVNA EPIDEMIJA
    Naj si še tako prizadevamo za mir, sožitje in ljubezen po svetu, nas dnevni dogodki venomer znova opozarjajo, da je naš povsem enakovreden sopotnik v življenju tudi - nasilje.
    Nasilja seveda ne maramo. Izogibamo se mu, gledamo vstran, podpiramo vse tiste, ki se bore proti njemu, in smo se pripravljeni strinjati s še tako restriktivno zakonodajo, če bo le preprečila razmah nasilja v okolju, v katerem živimo.

    Dejstva, da center mesta ponoči in različna parkirišča v našem glavnem mestu niso več varna, ni mogoče zanikati, čeprav v isti sapi verjetno velja tudi nekoliko treznejša oznaka, da si oznake "nevarno mesto" Ljubljana kljub vsemu še ne zasluži. Ponekod drugod je seveda čisto drugače, tako je na primer za brazilska velemesta znano, da so v zadnjem času različne tolpe in kriminalne združbe prevzele oblast in državo potisnile v nemočno opazovanje ob robu dogajanja.

    Beri dalje (3.004 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.10.06 @ 17:49 z Miran Zupančič 
    | More

    Izkušnja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 7. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Malce pozno, vendar še s svežimi spomini bi rada zapisala nekaj svojih občutkov v zvezi z volitvami.
    Čas od ideje do odločitve, da kandidiram v mestni svet Mestne občine je minil, kot bi trenil in v sebi sem čutila neverjeten mir. Odločitev je padla. Grem poskusit, kajti samo tako bom dobila odgovor, zakaj se je ideja zgodila.

    Priznam, da me aktivno delovanje v politiki nikoli ni zanimalo, razen kar se tiče splošne izobrazbe in pa pregleda na tem, kaj se dogaja doma in po svetu in prav zaradi tega sem se soočala z vprašanji v sebi, ali sem sposobna, da grem to pot. Pa sem dobila odgovor razuma. »Idi in poskušaj. Saj rada dobro delaš! Morda ti bo uspelo, da boš lahko pomagala še več ljudem.«

    Beri dalje (516 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Naša slika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 4. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Minka

    Avtor: Jure Rainer

    Popolnoma soglašam z bralcem Dela, ki je pred tednom ali dvema zapisal, da Slovenci plujemo na ladji norcev. Kako naj človek drugače reče državi, v kateri že vsak tepec lahko kandidira za župana (tudi metropole); v kateri so glavni projekti umetni otok, lunapark in grajska žičnica; v kateri diplomacija klecne že ob prvem malce resneje zaprtem Slovencu na tujem; v kateri že pol desetletja kupujemo zgolj ducat operacijskih miz; v kateri sta najbolj kulturno-šarmantna dogodka v letu pijančevalski noči v Laškem in Kopru; v kateri se graditelji pediatrične klinike z drago stekleno fasado in njeno poslikavo (da o poznejšem vzdrževanju sploh ne govorimo) norčujejo iz dolgoletnega zbranega in prigaranega denarja; v kateri je statusno najpomembnejše z Janšo igrati golf; v kateri je davkarija povsem zmedena in nesposobna; v kateri cerkev dela, kar hoče; v kateri so volitve pomembnejše od blagostanja državljanov; v kateri so celo nekateri politiki kar naprej pred sodišči; v kateri se za nobeno ceno ne moremo otresti številnih »nadležnih« ljudi (na primer kakšnih Ribičičev, Jeklink, Koširk in Kučanov); in v kateri skoraj ne mine dan, da nas ne bi politiki opomnili, da živimo bolje kot smo pred dvema letoma, ko je bila na oblasti druga politična opcija.

    Beri dalje (200 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.04.06 @ 10:42 z mirjanac 
    | More

    Orientalizem po slovensko Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 3. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: MC

    Že dolgo časa me ni nobena novica tako zadela, kot je bila izselitev Romov iz Ambrusa v nastanitveni center v Postojni. Težko bi rekel, da me je postalo sram zato, ker sem Slovenec. Nenazadnje si zato nisem kriv sam. Rodovnika si ljudje pač ne izbiramo sami. Tako se je pač zgodilo, da sem se rodil kot »čisti« Slovenec, kolikor smo Slovenci sploh lahko čisti. Mogoče imam kakšno kapljico uskoške (srbske) krvi, ki se je primešala še v času, ko so naši vrli predniki na grmadah zažigali prve knjige v lastnem jeziku. A naj vrže kamen vame tisti, ki je brez napačnega gena.

    Nisem sentimentalen, a zgodilo se je, da so se mi ob pogledu na Rome, ki so se v spremstvu policije kakor trop prestrašenih živali zbirali v prostorih nastanitvenega centra, ovlažile oči. Zdelo se mi je nemogoče, da se to dogaja v moji domovini. Razumel bi, če bi se to zgodilo nekje drugje – v kakem eksotičnem kraju, ali morda v nekem drugem – arhaičnem času. Razjarjena množica več sto Slovencev, ki se je zbrala, da fizično obračuna z dvema ducatoma Romov, kjer so prevladovale ženske, otroci in celo nosečnice, me je spominjala na podobe divjega zahoda, kjer je ljudstvo vzelo »pravico« v svoje roke in uporabilo metode javnega linča. Kaj bi se zgodilo, če se med hordo domačinov in majhno skupinico Romov, ne bi postavil oklopljen kordon specialnih policijskih enot?!

    Beri dalje (4.128 besed) 15 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.06.06 @ 14:39 z MC 
    | More

    Lakoto povzroča nepravičnost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Mnogi ljudje si predstavljajo, da je za lakoto krivo preveliko število svetovnega prebivalstva in da sta torej lakota in umiranje nekakšen izraz »naravnega« boja za preživetja. Resnica je daleč od tega.

    Čeprav nagla rast prebivalstva pušča resne posledice v veliko državah, gostota prebivalstva nikjer ne pojasnjuje lakote. Na vsak Bangladeš, najgosteje naseljeno in najbolj lačno državo, najdemo Nigerijo, Brazilijo ali Bolivijo, kjer obilje virov hrane so-obstaja z lakoto. V Kostariki, s polovico manj obdelane zemlje kot v Hondurasu, je pričakovana življenjska doba, ki je eden od glavnih pokazateljev prehrane prebivalstva, enajst let daljša kot v Hondurasu in je blizu tisti v razvitih državah. Raziskave v zadnjih letih kažejo, da se krivulja vedno hitrejše rasti prebivalstva umirja; projekcija OZN kaže, da naj bi bilo število svetovnega prebivalstva v letu 2050 9,36 milijarde. Planet pa naj bi po nekaterih ocenah zmogel »nositi« med 11 in 14 milijardami ljudi.

    Beri dalje (330 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Denar in identiteta 2 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 25. september 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Marjana

    Nadaljevanje članka 1.del


    Identiteta in denar
    Očitno je, kako vse to vpliva na naš odnos do denarja. V moderni družbi je naš občutek identitete pogosto tesno vpleten v podobo, ki jo ponujamo svetu; podobo ki jo kupi in vzdržuje denar. Denar postane gibljiv podaljšek naše psihe. Nezavedno se zanašamo, da bo vzdrževal našo identiteto. Ko začutimo, da sta naša sposobnost zaslužka in status ogrožena, kričimo od groze. Potrebujemo previden proces prehoda v nov občutek osebne resničnosti in identitete.

    Če naš občutek identitete ni izpolnjen, doživimo obliko smrti. Izkusimo lahko izjemen psihološki pritisk in stisko. To stisko lahko običajno čutimo fizično: z glavoboli, splošnim pritiskom okoli lobanje, občutkom omotičnosti, občutkom omedlevice, občutkom slabosti ali glodanja v želodcu, suhimi usti in mrzlim znojem. To je splošno razširjena psiho-fizična izkušnja, ko smo soočeni z resnično grožnjo našemu najglobljemu občutku identitete.

    Beri dalje (428 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.26.06 @ 13:04 z Tatjana Malec 
    | More

    Ali lahko zavedeni ravnamo pravično? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 9. september 2006 @ 22:59 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaZgodovina civilizacije je neprekinjen niz prizadevanj posameznikov, ki so se želeli dvigniti nad množice in jim zavladati kot Bog na Zemlji. Vzemimo rimski imperij, Hitlerjev tretji rajh ali kako drug poskus okupiranja velikih področij sveta, vedno je bil mehanizem isti. Motil bi se tisti, ki bi pričakoval, da bo v sodobnem času kaj drugače. Spremenile so se le metode, ki so postale mnogo bolj prefinjene in dodelane – danes ni več pomembno, da je diktatorjevo ime znano in da so ostro začrtane meje njegovega cesarstva, a učinki so isti.

    Beri dalje (674 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    OZN – skupnost za vse Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 4. september 2006 @ 08:18 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaKo govorimo o globalni politiki, ne moremo in ne smemo mimo najpomembnejše organizacije, ki bo morala v prihodnosti odigrati najpomembnejšo vlogo pri preobrazbi svetovne politike – Organizacije združenih narodov (OZN). Uveljavitev bolj vplivne OZN pa ne pomeni ukinjanja nacionalnih držav ali zmanjševanja njihovega pomena in suverenosti, pač pa nadgradnjo delovanja držav na področjih, ki morajo biti usklajena na nivoju celotnega planeta.

    Beri dalje (277 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Mlada družinica potrebuje vašo pomoč Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 4. september 2006 @ 07:51 CEST
    Uporabnik: greatmezzo


    Potrebujemo vašo pomoč!

    Na Ringaraji smo začeli z akcijo pomoči mladi družinci, ki je pred kratkim zgubila mamico. Prosimo za vašo pomoč.

    Beri dalje (340 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Četrta konferenca posvečena otrokom in mladim Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 2. september 2006 @ 05:01 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Otroci iz Slovenije aktivno sodelovali na Četrti konferenci posvečeni otrokom in mladim na Češkem pod pokroviteljstvom poslanca Evropskega parlamenta, magistra Tomasa Zatloukala, ob Dnevu neodvisnosti Indije in rojstnem dnevu Njegove Svetosti Vishwaguru Mahamandaleshwar Sri Paramhans Swami Maheshwaranandajija

    15. avgusta 2006 je v mestu Zlin na Češkem potekala že četrta konferenca posvečena otrokom in mladim. Sodelovali so mladi iz več kot 20 svetovnih držav. Med njimi so s pantomimo izrazili svojo poslanico za mir v svetu in družini tudi otroci iz Slovenije. Celotno konferenco so obsegale otroške in mladinske misli o soustvarjanju družbe miru ter harmonije na našem planetu.

    Beri dalje (572 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Privoz starosti – srečno domov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Pred dnevi se je končno ponoči med grmenjem in bliskanjem ulilo, nato je samo še deževalo v Ljubljani… Na avtobusni postaji 3, ki vozi v Rudnik, je stala nemočna stara ženica z berglicami, čakala je na avtobus, 92letna gospa s Prul… Pregovoril sem jo, da jo pospremim s Slovenske ceste do postajališča Sidro, kajti avtobus 3 – Rudnik ima obvoz po 21.uri… - sem jo le pregovoril, deževalo je v temo in deževalo: oba sva bila brez dežnika.

    Stara gospa je komaj premikala noge, tako da že nisem vedel, ali jo naj morda kar nesem čez cesto…, saj prek ceste ni mogla tako hitro, kot je gorela zelena na semaforju. Avtomobilisti so bili uvidevni, ko je gospa hramljala čez cesto, jaz z njo, ko sem jo držal in pazil, da ji ne bi na mokrem zdrsnilo…

    Beri dalje (250 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.21.06 @ 19:47 z taja0508 
    | More

    V mestu... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 20. avgust 2006 @ 21:49 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * sociala

    Kako dihajo mesta, ki so se razrasla v starem svetu, v Evropi… okrog cerkve in ob reki, da je potekalo v zgodovinskoekonomskem smislu ne le trgovanje, marveč tudi potovanje v urbani svet…? So mesta kakor živi veliki organizmi, ki torej dihajo, vsako mesto s svojim pljučnim obzidjem, s svojo magistralno rotovško glavo, s svojim trebuhom – tržnico…?! Kako diha Ljubljana – slovenska prestolnica, kako dihajo druga slovenska mesta kot evropski proizvod razlike med naravo in zidjem? Kaj pomeni biti meščan v 21.stoletju? Se mar mnogi ne umikajo iz velemest na podeželje, kjer pa je njihov Tusculum ujet v svojevrstno oblikovano naravo, v vikende in ranče?

    Beri dalje (757 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Smo poročeni res »osli«? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 20. avgust 2006 @ 21:33 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaTvegam negativno kritiko ob naslovu kolumne, vendar odgovor ni daleč od resnice. Seveda se pridružujem večini, da je poroka eno najlepših doživetjih v našem življenju in nam bo vedno ostala v spominu kot najlepši primer veselja in sreče, za nas, sorodnike in prijatelje.

    Beri dalje (454 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ljubiti drugega Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 19. avgust 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Že pred nekaj leti, malo po 11. septembru, je znameniti slovenski filozof dr. Slavoj Žižek v članku Welcome to the Desert of the Real (Dobrodošli v puščavi Realnega) zapisal, da »danes ˝ljubiti svojega bližnjega˝ pomeni ˝ljubiti Muslimane˝, ALI PA NE POMENI NIČ.«

    Danes je ta Žižkova izjava še bolj aktualna kot prej, saj gonja proti Muslimanom nikakor ne pojenja. Tipičen vzorec demoniziranja Muslimanov je nedavna domnevna zarota muslimanskih skrajnežev, ki naj bi sestrelili potniška letala med VB in ZDA.V tako imenovanih pravnih državah velja, da se vsakdo šteje za nedolžnega vse dotlej, dokler mu ni dokazana krivda. A očitno to ne velja za vse. V pičlih dveh dneh je bila peščica mladih Muslimanov praktično že obsojena zločina ˝neverjetnih razsežnosti˝, imenovani so bili s ˝fašisti˝ in nedvomno ˝povezani˝ s fantomsko Al-Kaido.

    Beri dalje (284 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Umiranje starega, porajanje novega Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 18. avgust 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Novo dobo lahko razumemo in dojemamo na več načinov, kot astronomsko ali astrološko dejstvo, lahko pa tudi kot prelom s starimi vzorci, ki dobesedno vladajo današnjemu človeštvu. Gre za miselne vzorce, ki so tako zakoreninjeni in samoumevni, da se jih komaj zavedamo, a še kako delujemo v skladu z njimi, kot posamezniki ali kot narodi.

    V splošnem so ti vzorci naslednji:
    - posamezniki, skupine ali narodi smo si konkurenčni in samo najuspešnejšim in najmočnejšim je dano preživeti (ali dobro živeti);
    - narava in naravni viri se lahko uporabljajo poljubno in brez omejitev;
    - ljudje, ki živijo v revščini ali stradajo so si za to krivi sami;
    - obstaja samo svet, ki ga zaznavamo s svojimi čuti;
    - ljudje smo popolnoma sami in prepuščeni svoji usodi v ˝praznem˝ vesolju, ali vesolju vlada bog (različnih religij), itd.

    Beri dalje (135 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Dan afriškega otroka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 18. avgust 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Afrika je še vedno ena od tistih celin, ki ji UNICEF namenja največ pozornosti in največ denarnih sredstev (54 odstotkov). Vsako leto je 16. junij posvečen afriškim otrokom, njihovim problemom in pomanjkanju, v katerem živijo. Letos je UNICEF na Dan afriškega otroka še posebno pozornost namenil opozarjanju na problem nasilja nad otroki v Afriki. Nasilje je še vedno vsakodnevna realnost za milijone afriških otrok, zato je UNICEF pozval, da je prenehanje nasilja ključno za zagotavljanje trajnega miru in razvoja Afrike.

    Letošnji Dan afriškega otroka ima še poseben pomen, je sporočil UNICEF. Na generalni skupščini Združenih narodov bo oktobra letos predstavljena študija Združenih narodov o nasilju nad otroki, ki bo podala globalno sliko tega problema in priporočila za izboljšanje zakonov, politik in programov za preprečevanje nasilja nad otroki in odzivanje nanj.

    Beri dalje (451 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    (Ne)strpnost v drugačnosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 17. avgust 2006 @ 17:09 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaVaruh človekovih pravic RS razpisuje filmski natečaj na temo (Ne)strpnost v drugačnosti s katerim želijo letos, 20. novembra obeležiti Konvencijo o otrokovih pravicah.

    Beri dalje (100 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Rodnost na Slovenskem Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 14. avgust 2006 @ 15:04 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaČe želimo, da bi naši DIREKTORJI zaposlovali bodoče in mlade mamice, moramo nekaj narediti, da jih spodbudimo. Mislim, da niso tako kratke pameti, da se ne bi spomnili, da so tudi on imeli doma "štručko" malo z svojo partnerico ali pa so vsi brez otrok. Gospodične, dekleta in žene si ne želijo samo socilnih transferjev in podaljševanja porodniške...

    Beri dalje (104 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vojni proti terorizmu ob rob Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 14. avgust 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Metod Škarja

    V zadnjem času se po svetu širi besednjak vojne proti terorizmu. Državniki drug za drugim uporabljajo ta izraz, ne da bi se, vsaj zdi se tako, dobro zavedali, kaj stoji za njim. Postaja nekakšna modna fraza, treba bo sklicati neko konferenco tu, sprejeti resolucijo tam ... Obenem pa se zdi, da je za vsem tem neko globoko pomanjkanje uvida v bistvo in dejanske vzroke sedanjih dogajanj v svetu, ali pa pomanjkanje poguma in odločnosti, da bi razgalili globlje vzroke terorizma, nanje jasno opozorili in tudi ustrezno ukrepali.

    Seveda si skoraj vsakdo želi, da terorizma ne bi bilo. Za njegovo odpravo pa verjetno ne bo dovolj le spopadanje z njim kot pojavno obliko, ampak bo potrebno analizirati in se spopasti z vzroki, ki ga poganjajo. Terorizem je le vrh ledene gore. V ozadju pa sta globoko nezadovoljstvo in frustracija ogromne množice ljudi, ki ju porajajo trenutne razmere v svetu, namreč neenake možnosti za življenje, razvoj, delo itd., zaradi katerih so ljudje oropani normalnih možnosti za razvoj oziroma kakršnekoli globlje uresničitve samega sebe. S trenutnimi trendi razvoja v svetu se te frustracije in nezadovoljstva, pa tudi brezizhodnost, samo še poglabljajo.

    Beri dalje (831 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kaj nas lahko naučijo naši daljni predniki Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 12. avgust 2006 @ 05:05 CEST
    Uporabnik: nian

    Piše: Rok

    Ko razmišljamo o prihodnosti, se lahko zelo veliko naučimo od naših prednikov, tudi tistih iz kamene dobe. Ameriški antropolog Marshall Sahllins v knjigi Ekonomija kamene dobe pravi, da gre pri zgodnjih človeških skupnostih ˝v resnici za prvotno družbo izobilja˝. Za družbo izobilja namreč ˝po splošnem mnenju velja, da zlahka zadovoljuje vse človeške materialne potrebe˝. Ali živimo v družbi izobilja ali ne, je predvsem stvar našega odnosa do »zadovoljevanja« naših številnih želja.

    V današnji tržno naravnani družbi vlada prepričanje, ˝da so človekove želje velike, da ne rečemo neskončne˝. Neprestano smo spodbujani (mediji in oglaševanje), da si želimo novih in novih materialnih dobrin. Ker nikakor ne moremo zadovoljiti vseh neskončnih želja (želje ni mogoče zadovoljiti, takoj ko nam navidez uspe, se pojavi nova), ker ne moremo imeti vsega, kar želimo, tudi če smo med najbogatejšimi ljudmi na svetu, se neprestano čutimo prikrajšane.

    Beri dalje (436 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.12.06 @ 14:19 z Miran Zupančič 
    | More

    Stigmatizacija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 11. avgust 2006 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Gorje je, kadar ni usmiljenja in sočutja, ko se odreče kdorkoli milosti v telesnem ali duhovno delovnem smislu. Človeka pa le razkuri, kadar obskurno prizadevno, tako rekoč subkulturno vedenje posega celo v medicinske vrste... Stigmatizacija kogarkoli je v zdravstvu – preprosto nedopustna, ker je še posebej s strani zdravstvenega osebja neetična in deontološko kliče po obravnavi v Zdravniški zbornici... Ljudje so se sicer kar vsepovprek kakor navadili, da opravljajo in obirajo, in to tako, kakor da so “dobro obveščeni.”

    Opravljivost pa ni demokracija, ki je tolikokrat samo na jeziku. Kako da je kateri od zdravstvenih delavcev “strokovno” kakor napovedoval stanje zdravja v telesnem, duševnem, socialnem ali duhovnem blagostanju kogarkoli, če ni niti namišljenega ali izmišljenega kakor “pacienta” pregledal? Zdravniki so bili in so bojevniki za življenje – in proti smrti, na vse pretege si in z vsemi močmi prizadevajo ohranjati življenje, poklicno so poklicani, da zdravijo, izboljšujejo čigarkolišnje človeško življenje, da to življenje spoštujejo in se s smrtjo bojujejo na življenje in spet samo na življenje. Tudi zadnji modni padar ve, da se mora zavzemati za življenje, ne pa za napovedovanje smrti kogarkoli – tudi ko bi sovražil...

    Beri dalje (422 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.14.06 @ 18:36 z Miran Zupančič 
    | More

    Razvojni potenciali in Slovenija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 8. avgust 2006 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: nian

    Piše: MM

    Vsak si želi državo, v kateri bi ljudje bili zadovoljni, v kateri bi bil zadovoljen posameznik in v kateri bi vsak lahko ustvarjal v prijetnem okolju in medsebojnih odnosih, in upravičeno je opozorilo dr. Bučarja, da danes v tej državi velja, da gospodarski, znanstveni, izobraževalni in drugi podsistemi ne predstavljajo nič v primerjavi z močjo, ki jo ima politični podsistem, kjer je skoncentrirana vsa modrost. In tako pravi naprej, potem nismo mobilizirali vseh tistih velikanskih potencialov, ki v ljudeh so, ker enostavno niso mogli nič narediti, saj oblast ne pusti nikogar zraven.

    Obnašanje vlade danes še ne predstavlja zgleda, po katerem bi se sam želel ravnati. Tudi institucije ne kot je univerza, kjer sam ugotavljam, da imajo politična pripadnost in njene povezave pomembno težo in ljudje na položajih (zaenkrat so prej pravilo kot izjeme) se še danes premalo zavedajo svojih odgovornosti do drugih, do prihodnosti, njihov pogled je drugačen, kot je pogled naše generacije, ki si šele ustvarjamo pot in zaradi te ne(za)vednosti so sami sebi dovolj.

    Beri dalje (375 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Bodimo gozd, ki raste in ne drevo, ki pade Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 3. avgust 2006 @ 23:05 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Vsakdo vidi drevo, ki je padlo pod težo bremena, nihče pa gozda, ki ponovno raste.

    Vsak starš vidi svojega otroka kot punčico v svojem očesu, da bo, ko bo zrasel, uspešen na vseh področjih. To so sanje vsakega starša.
    Ko pa otrok odraste in morda zaide v nepravo družbo ali v kakršne koli druge težave, izgubi stik z realnim svetom. Tako se bolje najde v svetu, ki je njemu bolj domač, se v njem počuti svobodno in čudovito. To je svet drog.

    Ko enkrat zaideš v svet drog je pot nazaj težka in boleča. Naše društvo pa želi pripomoči k spoznavanju drugačnega "čistega" sveta.

    Beri dalje (588 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 18

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 6,60 seconds