NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Tudi med počitnicami bodo študentski boni veljavni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 21. februar 2007 @ 10:22 CET
    Uporabnik: Sonce

    Medtem ko se je vladna stran v svojem zadnjem predlogu zakona že odrekla časovnemu omejevanju študentske prehrane, je sedaj popustila tudi pri nameri, da bi ponudnike tovrstne prehrane izbirali prek javnega razpisa. Na seji vladnega sveta za študentska vprašanja so se namreč dogovorili, da bo Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) še naprej opravljala naloge izvajalca subvencionirane prehrane.

    Dogovorili pa so se tudi, da bodo v doglednem času temeljito analizirali obstoječi sistem, vključno z modernizacijo in prehodom na kartični sistem, in se šele nato pogovarjali o morebitnih nadaljnjih spremembah zakona, je medijem po seji povedal predsednik sveta in šolski minister. Študenti se bodo tako s študentskimi boni - njihovo mesečno število je odvisno od števila delovnih dni - lahko še naprej prehranjevali tudi med počitnicami.

    Beri dalje (163 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Družinski zdravnik ni zlata ribica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 17. februar 2007 @ 23:19 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaV Sloveniji je 1021 splošnih oziroma družinskih zdravnikov. Vajeni smo bili, da je bil izbrani družinski zdravnik "naš" človek, ki nas je pregledoval, pisal recepte, izdajal napotnice za specialistične preglede in nas napotoval v laboratorij. Vse to in še kaj seveda družinski zdravniki še vedno počno, ampak…

    Beri dalje (418 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Povabilo k zbiranju gradiva za "knjigo otroških vprašanj" Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 15. februar 2007 @ 18:25 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * sociala

    Sem kulturno zainteresirana oseba in oče otroka, to dvoje pa je pripeljalo do moje široko zasnovane pobude, ki vam jo predstavljam v nadaljevanju.
    Otroška govorica je zanimiva in pogosto vsebuje (po kriterijih starejših) bistroumna, zanimiva, smešna, presenetljiva... vprašanja. Moj otrok mi včasih zastavi prav takšna. Od mene terjajo ne le njegovi stopnji zrelosti primeren odgovor, temveč mi pogosto vzbudijo razmišljanje o mojih lastnih stališčih, predstavah in 'odgovorih'.

    Beri dalje (907 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Evropska mladina na internetu previdna, a vseeno “javna in zgovorna” Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 15. februar 2007 @ 18:13 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Pri osveščanju o varni uporabi svetovnega spleta bi bilo potrebno več pozornosti posvetiti mladim med 15. in 17. letom, saj rezultati Insafe-ove raziskave jasno kažejo, da mladi v tej starostni skupini najpogosteje uporabljajo nove tehnologije ter hkrati na internetu tudi največ tvegajo. Avtorici poročila raziskave, v kateri je sodelovala tudi slovenska točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE-SI, Alexa Joyce in Janice Richardson še posebej izpostavita tvegana ravnanja mladih pri uporabi MSN.

    Insafe, krovna organizacija točk osveščanja o varni rabi interneta, je med 6. decembrom 2006 in 1. februarjem 2007 opravila spletno raziskavo o obnašanju otrok in mladostnikov pri uporabi novih tehnologij v obliki spletnega vprašalnika. Vprašalnik je bil na voljo v večini evropskih jezikih, tudi v slovenščini. Vprašalnik je še vedno dostopen tudi na spletni strani slovenske točke osveščanja o varni rabi interneta www.safe.si.

    Beri dalje (714 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Pri nas vse večji problem brezdomstva Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 13. februar 2007 @ 09:59 CET
    Uporabnik: Sonce

    Brezdomstvo je tudi v Sloveniji resen družbeni problem. Po mnenju varuha človekovih pravic ga je treba nujno takoj začeti sistematično obravnavati in poiskati primerne rešitve. Država bi morala preprečevanju problema brezdomstva nameniti več energije, ne le sredstev.

    Meni, da je na potezi oblast, predvsem ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Treba je narediti več, kot pa le poskrbeti za zatočišča, je dejal in opozoril tudi na problem tistih, ki npr. živijo v denacionaliziranih stanovanjih, ali tistih, ki ne morejo priti do socialnega stanovanj. Brezdomstvo ustvarja vladavina kapitala.

    Beri dalje (194 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ali Slovenija krši otrokove pravice Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 11. februar 2007 @ 16:24 CET
    Uporabnik: Sonce

    Otroci z materami so nastanjeni za rešetkami Centra za tujce,
    očetje pa so nastanjeni v Azilnem domu.

    Počutimo se kot v zaporu, kamor koli se obrnemo, so rešetke in policisti. Vsi so prijazni, a za otroke tu ni dobro," pravijo Romi z družino ki živijo v Centru za tujce pri Postojni. Čakajo, ali jim bo Slovenija dodelila azil. Med vojno smo bili v Nemčiji, otroka sta se tam rodila, ampak ne potrebujemo Nemčije, tu nam je všeč. Dajte nam priložnost, da zaživimo kot ljudje, da bova lahko delala in preživljala otroka, da bosta lahko hodila v šolo, skoraj moleduje mati od dveh otrok.
    Otroka ,ki sta stara 8 in 10 let so jih ločili od moža in očeta, ki je nastanjen v Azilnem domu v Ljubljani. Tukaj so vsi prijazni z nami, a ubija me, da so me ločili od moža. Poročena sva enajst let, od tega sva samo pet let živela skupaj. Vseeno mi je, v katero državo nas pošljejo, samo da bo za otroke varno in da bomo skupaj.

    Beri dalje (373 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zakaj ne hodite peš? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 8. februar 2007 @ 21:55 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaWashington: Da bi naredili življenje pešcev bolj varno želijo razširiti pločnike, premestiti prehode za pešče in zmanjšati omejitev hitrosti. Želijo vedeti, kje je potrebno namestiti močnejšo razsvetljavo, kje bi bilo potrebno posaditi drevesa, kateri predeli so nevarni za pešče. Naslednjih deset mesecev bodo oblasti delale na tem prvem uradnem načrtu za prijaznejše in varnejše poti za pešce.

    Beri dalje (157 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Prva ženska, ki je dobila "bionsko" roko Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 8. februar 2007 @ 10:50 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaClaudia Mitchell, nekdanja pripadnica ameriških marincev, je pred leti v prometni nesreči z motorjem izgubila levo roko, s pomočjo nove tehnologije in umetne proteze, ki je povezana z živčnimi končiči v njenem telesu pa lahko danes spet povsem normalno opravlja vsakdanje opravila.

    Beri dalje (233 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nedolžni pretep Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 16. januar 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: eta bela

    Skušala vam bom na kratko predstaviti naslednjo zgodbo. Zgodilo se je slučajno mojemu sinu. Lahko bi se kateremukoli osnovnošolcu.

    Med odmorom je neki fant med svoje prijatelje razdelil drobno slaščico. Med njimi je bil tudi moj sin. Nevem iz kakšnega razloga ali motiva so slaščico mojemu sinu na vsak način "prijatelji" hoteli odvzeti. Poskusil jo je obdržati. Zaradi te njegove odločitve so ga začeli pretepati, praskati, suvati, metati po tleh in podobno. To se je nadaljevalo tudi potem, ko jim je to slaščico uspelo dobiti. Za konec pa je zaključil pretep z udarcem na usta njegov, naj bi bil, prijatelj. V vsesplošni zabavi, smehu in zaničevanju, so se razšli.

    Sledila je še ena šolska ura. Tudi v razredu se je nadaljevala podobna zgodba. V sina so metali ravnila in podobne šolske predmete iz vseh strani. Ko se je drznil protestirati, ga je še učiteljica opozorila na neprimerno obnašanje.

    Beri dalje (464 besed) 6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.23.07 @ 09:51 z eta bela 
    | More

    Privatizacija življenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 12. januar 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Zaščita intelektualne lastnine, ta izum moderne dobe, ki lastniku te pravice – ta pogosto niti ni njen avtor – daje možnost, da jo komercialno izkorišča, že posega na področja, ki se tičejo življenja samega. Nadnacionalne korporacije z zaščito intelektualne lastnine ustvarjajo monopole, ki jim omogočajo ogromne dobičke, drugim pa preprečujejo, da bi imeli od nje kakršnekoli koristi.

    Farmacevtske korporacije tako na primer lahko zaščitijo nova zdravila, kar jim omogoča njihovo večletno nemoteno prodajo po nenormalno visokih cenah, ki si jo lahko privoščijo samo ljudje z dovolj visoko kupno močjo. Draga in učinkovita zdravila proti AIDS-u si v številnih revnih državah preprosto ne morejo privoščiti, čeprav bi jih lahko mnoga podjetja izdelovala po občutno nižjih cenah – vendar jim to onemogoča zloglasna zaščita intelektualne lastnine, ki je seveda pogruntavščina najbogatejših držav.

    Beri dalje (456 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kako bogastvo ustvarja revščino Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 10. januar 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Denar je postal merilo kako bogati in kako revni so ljudje. Postal je merilo človeške dobrobiti. Če živite z manj kot dolarjem na dan ste revež, če pa zaslužite več kot dolar na dan, ste ušli krempljem revščine.
    To enačenje denarja z bogastvom in bogastva s človeško dobrobitjo je povzročilo mnogo zmede v človeških vrednotah. Denar ne odraza bogastva narave, človeškega bogastva in vsekakor ne odraza zdravja družbe.

    Tako ekologija kot ekonomija izhajata iz iste besede: oikos, grško za gospodinjstvo, dom. Dokler se je ekonomija osredotočala na gospodinjstvo, je prepoznala tudi temelje tega gospodinjstva, to so naravni viri in njene omejitve. Ekonomija, ki temelji na gospodinjstvu je bila osrediščena na žensko.

    Beri dalje (674 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vampirji zahtevajo stalno transfuzijo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 6. januar 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Slovenija ima tri svetovne rekorde.

    1/ Ima največ traktorjev na prebivalca, kar seveda kaže le na slabo 'stran' Slovencev. Na (ne)sposobnost sodelovanja s sosedom – 'španovije'. Na ego-centrizem slovenskega 'ljudstva'.
    2/ Delavski razred ima v Sloveniji največje in najlepše hiše na svetu in
    3/ največ (intelektualnih in fizinih) delavcev poseduje svoj lastni dom ( kot posledica delavcu radodarnega socializma in Jazbiškovega zakona! ); posledično delavci večinoma (še) niso najemniki bogatih bank oziroma kapitalistov, kot je 'normalnost' v zahodnem svetu..

    In to 'napako v kapitalistični matrici', v Slovenijo vstopajoči kapital oziroma vlada, ki nas v kapitalistični matriks vse bolj nasilno ukaluplja, mora, seveda, nujno popraviti, da bo 'pridna' in zahodni trgovski paradigmi lastnik/suženj, všečna.

    Beri dalje (1.452 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.06.07 @ 17:40 z dahvor 
    | More

    Najbogatejših 2% zemljanov ima v lasti polovico vsega bogastva Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 22. december 2006 @ 22:57 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaPo študiji Svetovnega inštituta za ekonomijo razvoja pri UN, ima 2 % najbogatejših zemljanov v lasti polovico vsega osebnega bogastva.

    Najbolj temeljita raziskava izvedena doslej, ki upošteva podatke do leta 2000, (novejša leta še niso znana zaradi pomanjklivih podatkov iz razvijajočih se držav) pravi, da ima na drugi strani, revnejša polovica svetovne populacije v lasti le 1 % svetovnega bogastva.

    Beri dalje (91 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Korporacije Miklavž & Božiček & Dedek Mraz d.d. Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 18. december 2006 @ 05:01 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaV časih, ko vsak dan zaradi lakote, umazane vode, ozdravljivih bolezni in vojnih konfliktov umre na tisoče in tisoče otrok (16.000 dnevno samo za posledicami lakote), se moramo globoko zamisliti nad našim ravnanjem in našo "dobroto" v teh prazničnih dneh. V praznični nakupovalni sezoni (holiday shopping season, kot temu pravijo v ZDA) v razvitem svetu potrošimo za darila milijarde in milijarde dolarjev.

    Seveda po zapravljivosti prednjačijo Američani, ki v praznični nakupovalni sezoni (od konca novembra do novega leta) "poženejo" neverjetnih 435,6 milijard dolarjev (v letu 2005), letos pa naj bi ta številka dosegla 457 milijard dolarjev ($). Vendar tudi Evropejci ne zaostajamo bistveno za temi številkami, če pa bi prišteli še nekaj drugih potrošniško razvitih (a moralno nerazvitih) držav, bi prišli do fenomenalno visokih številk.

    Beri dalje (258 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Krasni novi svet potrošništva Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 14. december 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    "Nabaviš pravo sedežno garnituro in si rečeš, to je zadnja sedežna, ki jo bom v svojem življenju potreboval. Nato nabaviš pravi komplet krožnikov. Nato pravo posteljo. Nato zavese. Nato nabaviš še preprogo. In že imaš svoje urejeno gnezdece in stvari, ki si si jih lastil si na koncu lastijo tebe." Chuck Palahniuk, roman Fight Club.

    Definicija
    Z deloma prilagojeno ekonomsko definicijo bi lahko rekli, da je potrošništvo sistem, ki zagovarja in spodbuja kronično potrošnjo dobrin in storitev pri čemu se potrošnik ne ozira na socialne ali okoljske posledice njihove proizvodnje in uničenja, poveličuje navezanost na materialistične vrednote in neomajno vero, da stvari predstavljajo najboljšo in najvišjo vrednoto v posameznikovem življenju.

    Beri dalje (1.292 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kateri so poklici prihodnosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 25. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Najlaže bi bilo, da bi vsak, ki ga v prihodnjih nekaj letih čaka vstop na vse bolj neusmiljen trg dela, pogledal v stekleno kroglo in si izbral idealen poklic. Ker pa to ne gre tako, je še kako pomembno, da bodoči zdravniki, pravniki, zidarji ali frizerji poznajo zaposlitvene trende in si tako pripravijo dobro podlago za igranje aktivne vloge v nadaljevanki, ki se ji reče kariera. Kje so torej najboljše zaposlitvene možnosti in kateri so poklici prihodnosti?

    »Na zavodu spremljamo aktualno povpraševanje delodajalcev po delavcih, iz katerega lahko ugotavljamo trenutne razmere na področju zaposlovanja. Za dolgoročno oceno bi bilo treba upoštevati še druge dejavnike na trgu dela, ki pa jih na zavodu ne spremljamo,« pojasnjuje Bojana Pribošič Peric, vodja službe za analitiko na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. »Kljub temu lahko navedemo nekatere poklice, ki se že nekaj let kažejo kot primanjkljaj na trgu dela in ki bodo verjetno iskani tudi v bližnji prihodnosti. To so prav gotovo poklici v zdravstvu, od medicinskih sester, medicinskih sester babic do zdravnikov splošne medicine in različnih specializacij.

    Beri dalje (1.384 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Politični seks drugačne vrste Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 22. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Opažamo družbeni pojav, da so ljudje napeti in nervozni (zadnji dogodki: Ambrus, molotovke v Izoli, demonstracije pred parlamentom, itd). Naša država je kot ladja, ki pluje in za seboj pušča peno. Tako bi lahko označili te dogodke.

    Prihajamo v obdobje, ko racionalni človek zelo težko združi racionalno z neracionalnim, ko se celotna družbena scena spreminja v nek bulvarski teater, v katerem nastopajo ljudje najrazličnejših vrst in interesov, najpogosteje pa bogataši s svojimi lobiji na eni strani in na drugi strani reveži, ki se komaj prebijajo skozi mesec in sploh ne gredo na volitve ali pa jim je postalo vseeno kdo jim vlada. Premoč dobivajo tudi omrtvičeni politiki in na novo oživljeni bogatini, ki se odlikujejo po prebrisanosti kako zlesti pod kožo volivcem in v njihovo kolektivno zavest s svojim političnim poziranjem, ki je vse prej kot iskreno. Eden drugemu podtikajo, se prepirajo in kažejo kako nizko politično kulturo v resnici imajo. Iščejo drug pri drugem napake in verigi manipulacij ni konca.

    Beri dalje (1.174 besed) 9 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.12.06 @ 22:37 z Tatjana Malec 
    | More

    Romi in resnica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 17. november 2006 @ 17:43 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * socialaPozdravljeni vsi skupaj, večina vas ve, da sem iz Ambrusa, gotovo pa tudi veste kaj se je tam zadnji mesec dogajalo.

    Spodnje pismo bralcev sem 2.11.2006 poslala na nekaj slovenskih dnevnikov (Delo, Dnevnik, Večer in Primorske novice), prilogo Ona in revijo Mladina. Do danes nisem zasledila, da bi bilo objavljeno - verjetno zato, ker sem ga iz varnostnih razlogov poslala anonimno, možno pa je tudi, da zaradi kritike v drugem stavku. Če mi ga zato niso objavili, s tem kritiko – glede na to, da živimo v demokratični državi, kjer lahko vsak izrazi svoje mnenje - ravno potrjujejo.

    Zaželjeno je, da ga preberete in pošljete naprej. (Ali natisnete in date komu za prebrat.)
    Hvala za razumevanje.
    Lep pozdrav,
    Jerneja Muhič.

    Beri dalje (685 besed) 34 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.03.06 @ 16:04 z eckhart 
    | More

    Nasilje postaja svetovna epidemija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 9. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

    NASILJE POSTAJA SVETOVNA EPIDEMIJA
    Naj si še tako prizadevamo za mir, sožitje in ljubezen po svetu, nas dnevni dogodki venomer znova opozarjajo, da je naš povsem enakovreden sopotnik v življenju tudi - nasilje.
    Nasilja seveda ne maramo. Izogibamo se mu, gledamo vstran, podpiramo vse tiste, ki se bore proti njemu, in smo se pripravljeni strinjati s še tako restriktivno zakonodajo, če bo le preprečila razmah nasilja v okolju, v katerem živimo.

    Dejstva, da center mesta ponoči in različna parkirišča v našem glavnem mestu niso več varna, ni mogoče zanikati, čeprav v isti sapi verjetno velja tudi nekoliko treznejša oznaka, da si oznake "nevarno mesto" Ljubljana kljub vsemu še ne zasluži. Ponekod drugod je seveda čisto drugače, tako je na primer za brazilska velemesta znano, da so v zadnjem času različne tolpe in kriminalne združbe prevzele oblast in državo potisnile v nemočno opazovanje ob robu dogajanja.

    Beri dalje (3.004 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.10.06 @ 17:49 z Miran Zupančič 
    | More

    Izkušnja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 7. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Malce pozno, vendar še s svežimi spomini bi rada zapisala nekaj svojih občutkov v zvezi z volitvami.
    Čas od ideje do odločitve, da kandidiram v mestni svet Mestne občine je minil, kot bi trenil in v sebi sem čutila neverjeten mir. Odločitev je padla. Grem poskusit, kajti samo tako bom dobila odgovor, zakaj se je ideja zgodila.

    Priznam, da me aktivno delovanje v politiki nikoli ni zanimalo, razen kar se tiče splošne izobrazbe in pa pregleda na tem, kaj se dogaja doma in po svetu in prav zaradi tega sem se soočala z vprašanji v sebi, ali sem sposobna, da grem to pot. Pa sem dobila odgovor razuma. »Idi in poskušaj. Saj rada dobro delaš! Morda ti bo uspelo, da boš lahko pomagala še več ljudem.«

    Beri dalje (516 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Naša slika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 4. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Minka

    Avtor: Jure Rainer

    Popolnoma soglašam z bralcem Dela, ki je pred tednom ali dvema zapisal, da Slovenci plujemo na ladji norcev. Kako naj človek drugače reče državi, v kateri že vsak tepec lahko kandidira za župana (tudi metropole); v kateri so glavni projekti umetni otok, lunapark in grajska žičnica; v kateri diplomacija klecne že ob prvem malce resneje zaprtem Slovencu na tujem; v kateri že pol desetletja kupujemo zgolj ducat operacijskih miz; v kateri sta najbolj kulturno-šarmantna dogodka v letu pijančevalski noči v Laškem in Kopru; v kateri se graditelji pediatrične klinike z drago stekleno fasado in njeno poslikavo (da o poznejšem vzdrževanju sploh ne govorimo) norčujejo iz dolgoletnega zbranega in prigaranega denarja; v kateri je statusno najpomembnejše z Janšo igrati golf; v kateri je davkarija povsem zmedena in nesposobna; v kateri cerkev dela, kar hoče; v kateri so volitve pomembnejše od blagostanja državljanov; v kateri so celo nekateri politiki kar naprej pred sodišči; v kateri se za nobeno ceno ne moremo otresti številnih »nadležnih« ljudi (na primer kakšnih Ribičičev, Jeklink, Koširk in Kučanov); in v kateri skoraj ne mine dan, da nas ne bi politiki opomnili, da živimo bolje kot smo pred dvema letoma, ko je bila na oblasti druga politična opcija.

    Beri dalje (200 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.04.06 @ 10:42 z mirjanac 
    | More

    Orientalizem po slovensko Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 3. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: MC

    Že dolgo časa me ni nobena novica tako zadela, kot je bila izselitev Romov iz Ambrusa v nastanitveni center v Postojni. Težko bi rekel, da me je postalo sram zato, ker sem Slovenec. Nenazadnje si zato nisem kriv sam. Rodovnika si ljudje pač ne izbiramo sami. Tako se je pač zgodilo, da sem se rodil kot »čisti« Slovenec, kolikor smo Slovenci sploh lahko čisti. Mogoče imam kakšno kapljico uskoške (srbske) krvi, ki se je primešala še v času, ko so naši vrli predniki na grmadah zažigali prve knjige v lastnem jeziku. A naj vrže kamen vame tisti, ki je brez napačnega gena.

    Nisem sentimentalen, a zgodilo se je, da so se mi ob pogledu na Rome, ki so se v spremstvu policije kakor trop prestrašenih živali zbirali v prostorih nastanitvenega centra, ovlažile oči. Zdelo se mi je nemogoče, da se to dogaja v moji domovini. Razumel bi, če bi se to zgodilo nekje drugje – v kakem eksotičnem kraju, ali morda v nekem drugem – arhaičnem času. Razjarjena množica več sto Slovencev, ki se je zbrala, da fizično obračuna z dvema ducatoma Romov, kjer so prevladovale ženske, otroci in celo nosečnice, me je spominjala na podobe divjega zahoda, kjer je ljudstvo vzelo »pravico« v svoje roke in uporabilo metode javnega linča. Kaj bi se zgodilo, če se med hordo domačinov in majhno skupinico Romov, ne bi postavil oklopljen kordon specialnih policijskih enot?!

    Beri dalje (4.128 besed) 15 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.06.06 @ 14:39 z MC 
    | More

    Lakoto povzroča nepravičnost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Mnogi ljudje si predstavljajo, da je za lakoto krivo preveliko število svetovnega prebivalstva in da sta torej lakota in umiranje nekakšen izraz »naravnega« boja za preživetja. Resnica je daleč od tega.

    Čeprav nagla rast prebivalstva pušča resne posledice v veliko državah, gostota prebivalstva nikjer ne pojasnjuje lakote. Na vsak Bangladeš, najgosteje naseljeno in najbolj lačno državo, najdemo Nigerijo, Brazilijo ali Bolivijo, kjer obilje virov hrane so-obstaja z lakoto. V Kostariki, s polovico manj obdelane zemlje kot v Hondurasu, je pričakovana življenjska doba, ki je eden od glavnih pokazateljev prehrane prebivalstva, enajst let daljša kot v Hondurasu in je blizu tisti v razvitih državah. Raziskave v zadnjih letih kažejo, da se krivulja vedno hitrejše rasti prebivalstva umirja; projekcija OZN kaže, da naj bi bilo število svetovnega prebivalstva v letu 2050 9,36 milijarde. Planet pa naj bi po nekaterih ocenah zmogel »nositi« med 11 in 14 milijardami ljudi.

    Beri dalje (330 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  



     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 89

     Vreme  

    Klikni

    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,59 seconds