Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Tudi med počitnicami bodo študentski boni veljavni
sreda, 21. februar 2007 @ 10:22 CET
Uporabnik: Sonce
Medtem ko se je vladna stran v svojem zadnjem predlogu zakona že odrekla časovnemu omejevanju študentske prehrane, je sedaj popustila tudi pri nameri, da bi ponudnike tovrstne prehrane izbirali prek javnega razpisa. Na seji vladnega sveta za študentska vprašanja so se namreč dogovorili, da bo Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) še naprej opravljala naloge izvajalca subvencionirane prehrane.
Dogovorili pa so se tudi, da bodo v doglednem času temeljito analizirali obstoječi sistem, vključno z modernizacijo in prehodom na kartični sistem, in se šele nato pogovarjali o morebitnih nadaljnjih spremembah zakona, je medijem po seji povedal predsednik sveta in šolski minister. Študenti se bodo tako s študentskimi boni - njihovo mesečno število je odvisno od števila delovnih dni - lahko še naprej prehranjevali tudi med počitnicami.
sobota, 17. februar 2007 @ 23:19 CET
Uporabnik: Pozitivke
V Sloveniji je 1021 splošnih oziroma družinskih zdravnikov. Vajeni smo bili, da je bil izbrani družinski zdravnik "naš" človek, ki nas je pregledoval, pisal recepte, izdajal napotnice za specialistične preglede in nas napotoval v laboratorij. Vse to in še kaj seveda družinski zdravniki še vedno počno, ampak…
Povabilo k zbiranju gradiva za "knjigo otroških vprašanj"
četrtek, 15. februar 2007 @ 18:25 CET
Uporabnik: Pozitivke
Sem kulturno zainteresirana oseba in oče otroka, to dvoje pa je pripeljalo
do moje široko zasnovane pobude, ki vam jo predstavljam v nadaljevanju.
Otroška govorica je zanimiva in pogosto vsebuje (po kriterijih starejših) bistroumna,
zanimiva, smešna, presenetljiva... vprašanja. Moj otrok mi včasih zastavi prav
takšna. Od mene terjajo ne le njegovi stopnji zrelosti primeren odgovor, temveč
mi pogosto vzbudijo razmišljanje o mojih lastnih stališčih, predstavah in 'odgovorih'.
Evropska mladina na internetu previdna, a vseeno “javna in zgovorna”
četrtek, 15. februar 2007 @ 18:13 CET
Uporabnik: Pozitivke
Pri osveščanju o varni uporabi svetovnega spleta bi bilo potrebno več pozornosti
posvetiti mladim med 15. in 17. letom, saj rezultati Insafe-ove raziskave jasno
kažejo, da mladi v tej starostni skupini najpogosteje uporabljajo nove tehnologije
ter hkrati na internetu tudi največ tvegajo. Avtorici poročila raziskave, v kateri
je sodelovala tudi slovenska točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE-SI,
Alexa Joyce in Janice Richardson še posebej izpostavita tvegana ravnanja mladih
pri uporabi MSN.
Insafe, krovna organizacija točk osveščanja o varni rabi interneta, je med
6. decembrom 2006 in 1. februarjem 2007 opravila spletno raziskavo o obnašanju
otrok in mladostnikov pri uporabi novih tehnologij v obliki spletnega vprašalnika.
Vprašalnik je bil na voljo v večini evropskih jezikih, tudi v slovenščini. Vprašalnik
je še vedno dostopen tudi na spletni strani slovenske točke osveščanja o varni
rabi interneta www.safe.si.
torek, 13. februar 2007 @ 09:59 CET
Uporabnik: Sonce
Brezdomstvo je tudi v Sloveniji resen družbeni problem. Po mnenju varuha človekovih pravic ga je treba nujno takoj začeti sistematično obravnavati in poiskati primerne rešitve. Država bi morala preprečevanju problema brezdomstva nameniti več energije, ne le sredstev.
Meni, da je na potezi oblast, predvsem ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Treba je narediti več, kot pa le poskrbeti za zatočišča, je dejal in opozoril tudi na problem tistih, ki npr. živijo v denacionaliziranih stanovanjih, ali tistih, ki ne morejo priti do socialnega stanovanj. Brezdomstvo ustvarja vladavina kapitala.
nedelja, 11. februar 2007 @ 16:24 CET
Uporabnik: Sonce
Otroci z materami so nastanjeni za rešetkami Centra za tujce,
očetje pa so nastanjeni v Azilnem domu.
Počutimo se kot v zaporu, kamor koli se obrnemo, so rešetke in policisti. Vsi so prijazni, a za otroke tu ni dobro," pravijo Romi z družino ki živijo v Centru za tujce pri Postojni. Čakajo, ali jim bo Slovenija dodelila azil. Med vojno smo bili v Nemčiji, otroka sta se tam rodila, ampak ne potrebujemo Nemčije, tu nam je všeč. Dajte nam priložnost, da zaživimo kot ljudje, da bova lahko delala in preživljala otroka, da bosta lahko hodila v šolo, skoraj moleduje mati od dveh otrok.
Otroka ,ki sta stara 8 in 10 let so jih ločili od moža in očeta, ki je nastanjen v Azilnem domu v Ljubljani. Tukaj so vsi prijazni z nami, a ubija me, da so me ločili od moža. Poročena sva enajst let, od tega sva samo pet let živela skupaj. Vseeno mi je, v katero državo nas pošljejo, samo da bo za otroke varno in da bomo skupaj.
četrtek, 8. februar 2007 @ 21:55 CET
Uporabnik: Pozitivke
Washington: Da bi naredili življenje pešcev bolj varno želijo razširiti pločnike, premestiti prehode za pešče in zmanjšati omejitev hitrosti. Želijo vedeti, kje je potrebno namestiti močnejšo razsvetljavo, kje bi bilo potrebno posaditi drevesa, kateri predeli so nevarni za pešče. Naslednjih deset mesecev bodo oblasti delale na tem prvem uradnem načrtu za prijaznejše in varnejše poti za pešce.
četrtek, 8. februar 2007 @ 10:50 CET
Uporabnik: Pozitivke
Claudia Mitchell, nekdanja pripadnica ameriških marincev, je pred leti v prometni nesreči z motorjem izgubila levo roko, s pomočjo nove tehnologije in umetne proteze, ki je povezana z živčnimi končiči v njenem telesu pa lahko danes spet povsem normalno opravlja vsakdanje opravila.
torek, 16. januar 2007 @ 05:02 CET
Uporabnik: eta bela
Skušala vam bom na kratko predstaviti naslednjo zgodbo. Zgodilo se je slučajno mojemu sinu. Lahko bi se kateremukoli osnovnošolcu.
Med odmorom je neki fant med svoje prijatelje razdelil drobno slaščico. Med njimi je bil tudi moj sin. Nevem iz kakšnega razloga ali motiva so slaščico mojemu sinu na vsak način "prijatelji" hoteli odvzeti. Poskusil jo je obdržati. Zaradi te njegove odločitve so ga začeli pretepati, praskati, suvati, metati po tleh in podobno. To se je nadaljevalo tudi potem, ko jim je to slaščico uspelo dobiti. Za konec pa je zaključil pretep z udarcem na usta njegov, naj bi bil, prijatelj. V vsesplošni zabavi, smehu in zaničevanju, so se razšli.
Sledila je še ena šolska ura. Tudi v razredu se je nadaljevala podobna zgodba. V sina so metali ravnila in podobne šolske predmete iz vseh strani. Ko se je drznil protestirati, ga je še učiteljica opozorila na neprimerno obnašanje.
petek, 12. januar 2007 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Zaščita intelektualne lastnine, ta izum moderne dobe, ki lastniku te pravice – ta pogosto niti ni njen avtor – daje možnost, da jo komercialno izkorišča, že posega na področja, ki se tičejo življenja samega. Nadnacionalne korporacije z zaščito intelektualne lastnine ustvarjajo monopole, ki jim omogočajo ogromne dobičke, drugim pa preprečujejo, da bi imeli od nje kakršnekoli koristi.
Farmacevtske korporacije tako na primer lahko zaščitijo nova zdravila, kar jim omogoča njihovo večletno nemoteno prodajo po nenormalno visokih cenah, ki si jo lahko privoščijo samo ljudje z dovolj visoko kupno močjo. Draga in učinkovita zdravila proti AIDS-u si v številnih revnih državah preprosto ne morejo privoščiti, čeprav bi jih lahko mnoga podjetja izdelovala po občutno nižjih cenah – vendar jim to onemogoča zloglasna zaščita intelektualne lastnine, ki je seveda pogruntavščina najbogatejših držav.
sreda, 10. januar 2007 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Denar je postal merilo kako bogati in kako revni so ljudje. Postal je merilo človeške dobrobiti. Če živite z manj kot dolarjem na dan ste revež, če pa zaslužite več kot dolar na dan, ste ušli krempljem revščine.
To enačenje denarja z bogastvom in bogastva s človeško dobrobitjo je povzročilo mnogo zmede v človeških vrednotah. Denar ne odraza bogastva narave, človeškega bogastva in vsekakor ne odraza zdravja družbe.
Tako ekologija kot ekonomija izhajata iz iste besede: oikos, grško za gospodinjstvo, dom. Dokler se je ekonomija osredotočala na gospodinjstvo, je prepoznala tudi temelje tega gospodinjstva, to so naravni viri in njene omejitve. Ekonomija, ki temelji na gospodinjstvu je bila osrediščena na žensko.
sobota, 6. januar 2007 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Slovenija ima tri svetovne rekorde.
1/ Ima največ traktorjev na prebivalca, kar seveda kaže le na slabo 'stran'
Slovencev. Na (ne)sposobnost sodelovanja s sosedom – 'španovije'. Na ego-centrizem
slovenskega 'ljudstva'.
2/ Delavski razred ima v Sloveniji največje in najlepše hiše na svetu in
3/ največ (intelektualnih in fizinih) delavcev poseduje svoj lastni dom ( kot
posledica delavcu radodarnega socializma in Jazbiškovega zakona! ); posledično
delavci večinoma (še) niso najemniki bogatih bank oziroma kapitalistov, kot
je 'normalnost' v zahodnem svetu..
In to 'napako v kapitalistični matrici', v Slovenijo vstopajoči kapital oziroma
vlada, ki nas v kapitalistični matriks vse bolj nasilno ukaluplja, mora, seveda,
nujno popraviti, da bo 'pridna' in zahodni trgovski paradigmi lastnik/suženj,
všečna.
Najbogatejših 2% zemljanov ima v lasti polovico vsega bogastva
petek, 22. december 2006 @ 22:57 CET
Uporabnik: Pozitivke
Po študiji Svetovnega inštituta za ekonomijo razvoja pri UN, ima 2 % najbogatejših
zemljanov v lasti polovico vsega osebnega bogastva.
Najbolj temeljita raziskava izvedena doslej, ki upošteva podatke do leta 2000,
(novejša leta še niso znana zaradi pomanjklivih podatkov iz razvijajočih se
držav) pravi, da ima na drugi strani, revnejša polovica svetovne populacije
v lasti le 1 % svetovnega bogastva.
ponedeljek, 18. december 2006 @ 05:01 CET
Uporabnik: Pozitivke
V časih, ko vsak dan zaradi lakote, umazane vode, ozdravljivih bolezni in vojnih konfliktov umre na tisoče in tisoče otrok (16.000 dnevno samo za posledicami lakote), se moramo globoko zamisliti nad našim ravnanjem in našo "dobroto" v teh prazničnih dneh. V praznični nakupovalni sezoni (holiday shopping season, kot temu pravijo v ZDA) v razvitem svetu potrošimo za darila milijarde in milijarde dolarjev.
Seveda po zapravljivosti prednjačijo Američani, ki v praznični nakupovalni sezoni (od konca novembra do novega leta) "poženejo" neverjetnih 435,6 milijard dolarjev (v letu 2005), letos pa naj bi ta številka dosegla 457 milijard dolarjev ($). Vendar tudi Evropejci ne zaostajamo bistveno za temi številkami, če pa bi prišteli še nekaj drugih potrošniško razvitih (a moralno nerazvitih) držav, bi prišli do fenomenalno visokih številk.
četrtek, 14. december 2006 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
"Nabaviš pravo sedežno garnituro in si rečeš, to je zadnja sedežna, ki
jo bom v svojem življenju potreboval. Nato nabaviš pravi komplet krožnikov.
Nato pravo posteljo. Nato zavese. Nato nabaviš še preprogo. In že imaš svoje
urejeno gnezdece in stvari, ki si si jih lastil si na koncu lastijo tebe."
Chuck Palahniuk, roman Fight Club.
Definicija
Z deloma prilagojeno ekonomsko definicijo bi lahko rekli, da je potrošništvo
sistem, ki zagovarja in spodbuja kronično potrošnjo dobrin in storitev pri čemu
se potrošnik ne ozira na socialne ali okoljske posledice njihove proizvodnje
in uničenja, poveličuje navezanost na materialistične vrednote in neomajno vero,
da stvari predstavljajo najboljšo in najvišjo vrednoto v posameznikovem življenju.
sobota, 25. november 2006 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Najlaže bi bilo, da bi vsak, ki ga v prihodnjih nekaj letih čaka vstop na vse bolj neusmiljen trg dela, pogledal v stekleno kroglo in si izbral idealen poklic. Ker pa to ne gre tako, je še kako pomembno, da bodoči zdravniki, pravniki, zidarji ali frizerji poznajo zaposlitvene trende in si tako pripravijo dobro podlago za igranje aktivne vloge v nadaljevanki, ki se ji reče kariera. Kje so torej najboljše zaposlitvene možnosti in kateri so poklici prihodnosti?
»Na zavodu spremljamo aktualno povpraševanje delodajalcev po delavcih, iz katerega lahko ugotavljamo trenutne razmere na področju zaposlovanja. Za dolgoročno oceno bi bilo treba upoštevati še druge dejavnike na trgu dela, ki pa jih na zavodu ne spremljamo,« pojasnjuje Bojana Pribošič Peric, vodja službe za analitiko na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. »Kljub temu lahko navedemo nekatere poklice, ki se že nekaj let kažejo kot primanjkljaj na trgu dela in ki bodo verjetno iskani tudi v bližnji prihodnosti. To so prav gotovo poklici v zdravstvu, od medicinskih sester, medicinskih sester babic do zdravnikov splošne medicine in različnih specializacij.
sreda, 22. november 2006 @ 05:02 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Opažamo družbeni pojav, da so ljudje napeti in nervozni (zadnji dogodki: Ambrus, molotovke v Izoli, demonstracije pred parlamentom, itd). Naša država je kot ladja, ki pluje in za seboj pušča peno. Tako bi lahko označili te dogodke.
Prihajamo v obdobje, ko racionalni človek zelo težko združi racionalno z neracionalnim, ko se celotna družbena scena spreminja v nek bulvarski teater, v katerem nastopajo ljudje najrazličnejših vrst in interesov, najpogosteje pa bogataši s svojimi lobiji na eni strani in na drugi strani reveži, ki se komaj prebijajo skozi mesec in sploh ne gredo na volitve ali pa jim je postalo vseeno kdo jim vlada. Premoč dobivajo tudi omrtvičeni politiki in na novo oživljeni bogatini, ki se odlikujejo po prebrisanosti kako zlesti pod kožo volivcem in v njihovo kolektivno zavest s svojim političnim poziranjem, ki je vse prej kot iskreno. Eden drugemu podtikajo, se prepirajo in kažejo kako nizko politično kulturo v resnici imajo. Iščejo drug pri drugem napake in verigi manipulacij ni konca.
petek, 17. november 2006 @ 17:43 CET
Uporabnik: Pozitivke
Pozdravljeni vsi skupaj, večina vas ve, da sem iz Ambrusa, gotovo pa tudi veste kaj se je tam zadnji mesec dogajalo.
Spodnje pismo bralcev sem 2.11.2006 poslala na nekaj slovenskih dnevnikov (Delo, Dnevnik, Večer in Primorske novice), prilogo Ona in revijo Mladina. Do danes nisem zasledila, da bi bilo objavljeno - verjetno zato, ker sem ga iz varnostnih razlogov poslala anonimno, možno pa je tudi, da zaradi kritike v drugem stavku. Če mi ga zato niso objavili, s tem kritiko – glede na to, da živimo v demokratični državi, kjer lahko vsak izrazi svoje mnenje - ravno potrjujejo.
Zaželjeno je, da ga preberete in pošljete naprej. (Ali natisnete in date komu za prebrat.)
Hvala za razumevanje.
Lep pozdrav,
Jerneja Muhič.
NASILJE POSTAJA SVETOVNA EPIDEMIJA Naj si še tako prizadevamo za mir, sožitje in ljubezen po svetu,
nas dnevni dogodki venomer znova opozarjajo, da je naš povsem enakovreden sopotnik
v življenju tudi - nasilje.
Nasilja seveda ne maramo. Izogibamo se mu, gledamo vstran, podpiramo vse tiste,
ki se bore proti njemu, in smo se pripravljeni strinjati s še tako restriktivno
zakonodajo, če bo le preprečila razmah nasilja v okolju, v katerem živimo.
Dejstva, da center mesta ponoči in različna parkirišča v našem glavnem mestu
niso več varna, ni mogoče zanikati, čeprav v isti sapi verjetno velja tudi nekoliko
treznejša oznaka, da si oznake "nevarno mesto" Ljubljana kljub vsemu
še ne zasluži. Ponekod drugod je seveda čisto drugače, tako je na primer za
brazilska velemesta znano, da so v zadnjem času različne tolpe in kriminalne
združbe prevzele oblast in državo potisnile v nemočno opazovanje ob robu dogajanja.
torek, 7. november 2006 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Malce pozno, vendar še s svežimi spomini bi rada zapisala nekaj svojih občutkov
v zvezi z volitvami.
Čas od ideje do odločitve, da kandidiram v mestni svet Mestne občine je minil,
kot bi trenil in v sebi sem čutila neverjeten mir. Odločitev je padla. Grem
poskusit, kajti samo tako bom dobila odgovor, zakaj se je ideja zgodila.
Priznam, da me aktivno delovanje v politiki nikoli ni zanimalo, razen kar se
tiče splošne izobrazbe in pa pregleda na tem, kaj se dogaja doma in po svetu
in prav zaradi tega sem se soočala z vprašanji v sebi, ali sem sposobna, da
grem to pot. Pa sem dobila odgovor razuma. »Idi in poskušaj. Saj rada dobro
delaš! Morda ti bo uspelo, da boš lahko pomagala še več ljudem.«
sobota, 4. november 2006 @ 05:02 CET
Uporabnik: Minka
Avtor: Jure Rainer
Popolnoma soglašam z bralcem Dela, ki je pred tednom ali dvema zapisal, da
Slovenci plujemo na ladji norcev. Kako naj človek drugače reče državi, v kateri
že vsak tepec lahko kandidira za župana (tudi metropole); v kateri so glavni
projekti umetni otok, lunapark in grajska žičnica; v kateri diplomacija klecne
že ob prvem malce resneje zaprtem Slovencu na tujem; v kateri že pol desetletja
kupujemo zgolj ducat operacijskih miz; v kateri sta najbolj kulturno-šarmantna
dogodka v letu pijančevalski noči v Laškem in Kopru; v kateri se graditelji
pediatrične klinike z drago stekleno fasado in njeno poslikavo (da o poznejšem
vzdrževanju sploh ne govorimo) norčujejo iz dolgoletnega zbranega in prigaranega
denarja; v kateri je statusno najpomembnejše z Janšo igrati golf; v kateri je
davkarija povsem zmedena in nesposobna; v kateri cerkev dela, kar hoče; v kateri
so volitve pomembnejše od blagostanja državljanov; v kateri so celo nekateri
politiki kar naprej pred sodišči; v kateri se za nobeno ceno ne moremo otresti
številnih »nadležnih« ljudi (na primer kakšnih Ribičičev, Jeklink, Koširk in
Kučanov); in v kateri skoraj ne mine dan, da nas ne bi politiki opomnili, da
živimo bolje kot smo pred dvema letoma, ko je bila na oblasti druga politična
opcija.
Že dolgo časa me ni nobena novica tako zadela, kot je bila izselitev Romov iz Ambrusa v nastanitveni center v Postojni. Težko bi rekel, da me je postalo sram zato, ker sem Slovenec. Nenazadnje si zato nisem kriv sam. Rodovnika si ljudje pač ne izbiramo sami. Tako se je pač zgodilo, da sem se rodil kot »čisti« Slovenec, kolikor smo Slovenci sploh lahko čisti. Mogoče imam kakšno kapljico uskoške (srbske) krvi, ki se je primešala še v času, ko so naši vrli predniki na grmadah zažigali prve knjige v lastnem jeziku. A naj vrže kamen vame tisti, ki je brez napačnega gena.
Nisem sentimentalen, a zgodilo se je, da so se mi ob pogledu na Rome, ki so se v spremstvu policije kakor trop prestrašenih živali zbirali v prostorih nastanitvenega centra, ovlažile oči. Zdelo se mi je nemogoče, da se to dogaja v moji domovini. Razumel bi, če bi se to zgodilo nekje drugje – v kakem eksotičnem kraju, ali morda v nekem drugem – arhaičnem času. Razjarjena množica več sto Slovencev, ki se je zbrala, da fizično obračuna z dvema ducatoma Romov, kjer so prevladovale ženske, otroci in celo nosečnice, me je spominjala na podobe divjega zahoda, kjer je ljudstvo vzelo »pravico« v svoje roke in uporabilo metode javnega linča. Kaj bi se zgodilo, če se med hordo domačinov in majhno skupinico Romov, ne bi postavil oklopljen kordon specialnih policijskih enot?!
ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 05:02 CET
Uporabnik: Pozitivke
Mnogi ljudje si predstavljajo, da je za lakoto krivo preveliko število svetovnega
prebivalstva in da sta torej lakota in umiranje nekakšen izraz »naravnega« boja
za preživetja. Resnica je daleč od tega.
Čeprav nagla rast prebivalstva pušča resne posledice v veliko državah, gostota
prebivalstva nikjer ne pojasnjuje lakote. Na vsak Bangladeš, najgosteje naseljeno
in najbolj lačno državo, najdemo Nigerijo, Brazilijo ali Bolivijo, kjer obilje
virov hrane so-obstaja z lakoto. V Kostariki, s polovico manj obdelane zemlje
kot v Hondurasu, je pričakovana življenjska doba, ki je eden od glavnih pokazateljev
prehrane prebivalstva, enajst let daljša kot v Hondurasu in je blizu tisti v
razvitih državah. Raziskave v zadnjih letih kažejo, da se krivulja vedno hitrejše
rasti prebivalstva umirja; projekcija OZN kaže, da naj bi bilo število svetovnega
prebivalstva v letu 2050 9,36 milijarde. Planet pa naj bi po nekaterih ocenah
zmogel »nositi« med 11 in 14 milijardami ljudi.