Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Privatizacija_Zivljenje




Privatizacija življenja

petek, 12. januar 2007 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

Zaščita intelektualne lastnine, ta izum moderne dobe, ki lastniku te pravice – ta pogosto niti ni njen avtor – daje možnost, da jo komercialno izkorišča, že posega na področja, ki se tičejo življenja samega. Nadnacionalne korporacije z zaščito intelektualne lastnine ustvarjajo monopole, ki jim omogočajo ogromne dobičke, drugim pa preprečujejo, da bi imeli od nje kakršnekoli koristi.

Farmacevtske korporacije tako na primer lahko zaščitijo nova zdravila, kar jim omogoča njihovo večletno nemoteno prodajo po nenormalno visokih cenah, ki si jo lahko privoščijo samo ljudje z dovolj visoko kupno močjo. Draga in učinkovita zdravila proti AIDS-u si v številnih revnih državah preprosto ne morejo privoščiti, čeprav bi jih lahko mnoga podjetja izdelovala po občutno nižjih cenah – vendar jim to onemogoča zloglasna zaščita intelektualne lastnine, ki je seveda pogruntavščina najbogatejših držav.

Vendar ima vsaka, še tako pomembna pridobitev svojo zgodovino. Do razvoja novega zdravila ali kakega drugega izdelka je »tlakovana dolga pot« preteklih pridobitev človeštva, javne infrastrukture (transportne poti, komunalna in informacijska omrežja) in znanje zaposlenih, ki so si ga pridobili v javnih ustanovah (od osnovne šole naprej). Noben nov izdelek ni razvit popolnoma brez pomoči javnih – družbenih storitev, zato popolna zaščita intelektualne lastnine preprosto ni opravičljiva.

Korporacije pa gredo še korak naprej in si postopno pridobivajo lastninsko pravico do dednega materiala živih bitij, torej do osnovnih gradnikov življenja samega. Takšen primer je zaščita rastlinskega gena, s čimer si korporacija lahko prisvoji monopolno pravico do celotne rastline – do živega bitja! Genski zapis, rastni in dedni material živih bitij, tako postane predmet trgovanja (komercializacije), izkoriščanja in človeškega pohlepa.

Leta 2004 je kanadsko vrhovno sodišče presodilo v znamenitem spopadu Davida in Goljata – kanadskega kmeta Percya Schmeiserja in nadnacionalne biotehnološke korporacije Monsanto. Sodišče je presodilo v korist Monsanta, ki je z zaščito gena pridobil nadzor nad celotno rastlino “Roundup Ready canolo”, vrsto oljne repice.

Podjetje je v oljno repico vstavilo gen, ki omogoča, da je rastlina popolnoma odporna na (Monsantove) pesticide, ki sicer uničijo vse rastline na poljih, razen genetsko spremenjene oljne repice. Edini, ki v južnem delu kanadske province Saskatchewan (regija Prairie) ni želel uporabljati te oljne repice in seveda ustreznega Monsantovega pesticida, je bil že priletni (rojen 1931) Percy Schmeiser, ki ga je Monsanto leta 1997 obtožil kraje intelektualne lastnine (patentiranega gena oljne repice).

Monsantov vohun je na Schmeiserjevem polju »odkril« gensko spremenjeno oljno repico, medtem ko Percy Schmaiser že ves čas trdi, da je njegovo polje »okuženo«, saj je bilo gensko spremenjeno seme nanj zanešeno bodisi z vetrom ali s pomočjo tovornjakov z oljno repico, ki so vozili mimo. Sam nikoli ni kupil Monsantovega semena.

Razlaga sodbe vrhovnega sodišča se je glasila: »Z vzgojo rastline, ki je vsebovala patentirani gen in ki jo sestavljajo patentirane celice brez licence proizvajalca, je Schmeiser oškodoval Monsanto ugodnosti njihovega monopola.«
Kam vodijo takšne odločitve? Bomo tudi ljudje dobesedno postali lastnina izjemno bogatih nadnacionalnih korporacij in močnih vlad? »Tudi samo življenje postaja lastnina: ameriška vlada je želela patentirati genetski material domorodcev iz Paname in s Salomonovih otokov; uspelo ji je celo patentirati vrsto celice človeka iz Papue Nove Gvineje (patent je bil kasneje “zavrnjen”).«

Odločitev kanadskega vrhovnega sodišča ima lahko dolgoročne posledice za prihodnost življenja na Zemlji. Če naravni viri, javne storitve, znanje in celo genetski material ali vse, kar na splošno imenujemo skupne dobrine človeštva, postanejo privatna last peščice izjemno bogatih in vplivnih ljudi na planetu, potem bo samo življenje postalo komercialna dobrina in rastline, živali in ljudje samo še trgovsko blago. Temu se moramo upreti. Tako kot se pogumno upira 76-letni kanadski kmet Percy Schmeiser, ki še vedno pokončno vztraja.

Rok
www.gibanje.org

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Privatizacija_Zivljenje







Domov
Powered By GeekLog