| Skušala vam bom na kratko predstaviti naslednjo zgodbo. Zgodilo se je slučajno mojemu sinu. Lahko bi se kateremukoli osnovnošolcu.
 Med odmorom je neki fant med svoje prijatelje razdelil drobno slaščico. Med njimi je bil tudi moj sin. Nevem iz kakšnega razloga ali motiva so slaščico mojemu sinu na vsak način "prijatelji" hoteli odvzeti. Poskusil jo je obdržati. Zaradi te njegove odločitve so ga začeli pretepati, praskati, suvati, metati po tleh in podobno. To se je nadaljevalo tudi potem, ko jim je to slaščico uspelo dobiti. Za konec pa je zaključil pretep z udarcem na usta njegov, naj bi bil, prijatelj. V vsesplošni zabavi, smehu in zaničevanju, so se razšli.
Sledila je še ena šolska ura. Tudi v razredu se je nadaljevala podobna zgodba. V sina so metali ravnila in podobne šolske predmete iz vseh strani. Ko se je drznil protestirati, ga je še učiteljica opozorila na neprimerno obnašanje.
Seveda vam te zgodbe ne bi mogla posredovati, če ne bi prinesel sin domov dokaz pretepa v obliki krvi na ustnicah. Po dolgih mukah, sem od njega izvedela to zgodbo, čeprav je sedaj po njegovem mnenju "špeckahla", mamin sinček, ki vse pove mamici itd. Ni mi hotel povedati tudi iz bojazni, da bom še jaz iskala dokaz njegove krivde za pretep. Opozoril me je na reakcijo učiteljice v razredu,
oziroma na obnašanje odraslih. Upoštevala sem njegovo željo, da nikomu tega ne povem(????), ker potem bo on neko "revše", ki ne zna svoje probleme reševati sam. Bolj kot udarci, so ga bolela vprašanja: Kdo je zdaj moj prijatelj? Zakaj se to dogaja....in še in še zakaj?
Fant bo kmalu star 15 let, obiskuje 9.razred OŠ z vsemi najstniškimi problemi in "se trudi" biti miroljuben, čeprav to ni ravno odlika med njegovimi vrstniki. Morda je bil prav to razlog, da so se ga sošolci malo "za hec" lotili.
Na vrsti so moja vprašanja: Zakaj se to lahko dogaja na hodniku neke OŠ in tega nihče ne vidi? Zakaj je učiteljica reagirala nepravično? Se je ustrašila močnejših in se lotila šibkejšega? Zakaj tem otrokom nihče ne pove, da so kljub svoji mladosti odgovorni pred zakonom za svoja dejanja in posredno njihovi starši do ponoletnosti? (samo še 3 leta!). Mimogrede - moj sin je prišel iz vrtca (bil je star 5 let) in mi naštel svoje pravice. Kaj pa tvoje dolžnosti, obveznosti in odgovornosti za storjena dejanja? je bila moja takojšnja reakcija. Zakaj ne znamo teh mladih src vzgojiti v odgovorne ljudi? Zakaj nihče od teh fantov ni pomislil na morebitne, lahko bi tudi bile, težke posledice? Kdo je kriv za pretep? Po mojem mnenju nihče od teh otrok.....samo mi odrasli in v prvi vrsti družina. Družina je temelj naše družbe! se radi hvalimo. Kako skrbi naša ljuba domovina za naše družine in otroke, ki živijo v njih? Kako skrbi država za svoje zdrave temelje?
Naslednji dan so prišli starši od fanta, ki je zaključil pretep, v šolo. Očitno sem bila krivična ob dvomu, da je to sploh kdo videl. Starše so opozorili na otrokovo agresivnost in nesodelovanje pri pouku. Fant se je mojemu sinu opravičil. Verjetno se je moral in to opravičilo najbrž ni bilo pristno.
Imam spet vprašanje: Se za udarec s pestjo lahko sploh opravičiš? Kje smo spet mi odrasli? Sicer pa vemo, kje smo! Kot ljudje v svetovnem merilu. Pred kratkih se je "veliki" ameriški predsednik opravičil za svojo napako, katere posledica je bilo tisoče mrtvih. Kako se lahko to sploh opravičiš, dragi predsednik, veliki človek?
Za fanta, ki je iz svoje mladostne nagajivosti in "frajerstva" prisolil klofuto svojemu sošolcu, je še rešitev. Za odrasle "frajerje" pač ni pomoči.
S tem zaključujem drobno vsakdanjo zgodbo, svoja razmišljanja, ki so se spontano razširila na naš celoten človeški obstoj. Pa lepo pozdravljeni! |
NE ZAMUDITE
Nedolžni pretep
Prispeval/a: mikiza dne torek, 16. januar 2007 @ 08:56 CET
Veš danes je pač tako, da učitelji nimajo kaj veliko vpliva na otroke. Pa bi ga seveda morali imeti, saj so v veliki večini največ z njimi. In zakaj ga nimajo. Zaradi tega ker starši tistih otrok, ki so problematični, le te pred učitelji zagovarjajo. S tem pa jim jemljejo avtoriteto. Pa tudi slovenski zakoni niso ravno na strani učiteljev. Se dogaja, da otroci oziroma najstniki fižično in psihično napadajo učitelje, ti pa si ne morejo pomagat. Enke mu brez preverjanja znanja ne more dati, za lase ga ne sme, če pa se pritoži staršem ga ti v večini primerov zagovarjajo.
Jaz se dobro spomnim avtoritete učiteljice, ki je mene v osnovni šoli učila zgodovino in zemljepis. V vseh razredih so bile mize na robovih popisane le v njenem razredu ne. In kaj se je zgodilo čez osem let, ko je ta ista učiteljica učila mojo sestro. Razred je bil povsem isti kot pri vseh ostalih učiteljih. In zakaj? Ali se je učiteljica odločila, da sedaj pa lahko učenci delajo kar hočejo? Verjetno ne. Nima pa več pravice da bi učenca za "taslatke", če bi bila potreba. In zakaj ne. Ker bi večina staršev "letela" na sodišče. Saj ne trdim, da bi morali uvesti tepež kot je bil včasih. Bi pa morali razmisliti kako učiteljem povrniti avtoriteto.
Nedolžni pretep
Prispeval/a: Ljuba dne torek, 16. januar 2007 @ 10:04 CET
Draga eta bela, kot veš, sem tudi jaz učiteljica, in moram ti pritrditi, da imaš v mnogočem prav. Učiteljica vsekakor ni ravnala pravilno - zadevo bi morala raziskati in temu problemu posvetiti kakšno razredno uro, saj zato pa te so, namreč reševanju vzgojnih težav in izboljševanju medsebojnih odnosov.
Vvsej svoji učiteljski karieri sem prišla v hud konflikt le s 3 materami, katerih otroci so bili vsi po vrsti problematični, nevzgojeni in sckrljani do amena. Ko sem želela nekaj dobrega narediti iz njih, so pridrvele nadme kot furije. Z eno mamo sva pol ure vpili ena na drugo kot dva jesiharja, da sva bili na koncu obe že čisto hripavi. Ona je vpila name, da sem slaba učiteljica, jaz sem pa vpila nanjo, da je slaba mama. Ko je nato pričela jokati, in mi končno le povedala svojo zgodbo, se mi je zasmilila, no in potem sva le našli skupni jezik in se mirno pogovorili, ter se končno uspeli dogovoriti, kako bova ravnali z otrokom, da bo najbolj prav zanj. Tega dogovora sva se nato tudi obe dosledno držali, in otrok je končno le pričel napredovati.
A vsi starši niso takšni! Neka druga mama mi je celo zagrozila s tožbo, ker sem njeno problematično hčerkico prisilila (ko sem nadomeščala kolegico v podaljšanem bivanju), da je samostojno napisala nalogo, kajti do tedaj je varstvena učiteljica pri samostojnem učenju morala ves čas sedeti le poleg nje in ji skorajda narekovati tisto, kar bi smrklja morala ustvariti sama. Bala se je namreč vplivne matere, katere mož je bil težek advokat, pa bi ji le-ta lahko krepko "začinil" življenje. Tudi s to mamo sva se spopadli, vpili ena na drugo, le da je na koncu vsa besna odvihrala, ker sem ji povedal nekaj težkih resnic o njenih vzgojnih kiksih.
Tretja mama je bila sicer bolj mirne narave, in mi je napisala le ostro pismo kot odgovor na mojega, v katerem sem ji opisala (po pripovedi ostalih sošolcev), kako je njen zlati sinko med odmorom (med katerim so učitelji na malici, razrede pa nadzoruje leteči dežurni učitelj) polival po sošolcih barvo (imeli smo namreč 2 uri likovnega pouka), packal z barvo po tleh, stenah, tabli, jim trgal risbe in jih metal po tleh, in skratka čisto ponorel. Naj povem, da sem tudi v tem razredu nadomeščala bolno kolegico! Otrokova mama mi je poleg pisma poslala še vrečko praška, da bodo mame popackanih otrok lahko oprale oblačila, to pa je bilo tudi vse. Seveda sem ji napisala ostro pismo nazaj, zraven dodala še njen prašek, potem se je pa začelo njeno tožarjenje pri ravnatelju, in take vaje. A na srečo je bil ravnatelj na moji strani!
Velikokrat sem otrokom tudi kaj napisala v beležke, saj zato pa beležke tudi so, in ko sem naslednji dan vprašala učenca, če so starši podpisali in kaj so rekli, mi je odgovoril, da je ata rekel, da je učiteljica smotana in da naj se jebe. Namesto da bi otroka vzeli v roke, so se raje spravili nad učiteljico! En učenec mi je celo rekel, da ima ata doma pištolo in da me bo ustrelil, si misliš kaj takega!
No, pa dovolj o tem. Le eno naj še poudarim: TEMELJI VZGOJE SE POLAGAJO V DRUŽINI, šola pa te temelje le nadgrajuje. Če so temelji iz papirja, šola ne more nanje polagati opek, kajti sesuli se bodo!
Lep pozdrav vsem
Ljuba
Nedolžni pretep
Prispeval/a: Aarhon dne torek, 16. januar 2007 @ 12:19 CET
Osnovna šola je za otroke džungla v kateri velja zakon močnejšega, zakoni mafije (skupina ki te brani če si član), podkupovanja, prilizovanja.
Tako je bilo že pred 35 leti zame in vidim da je danes še vedno tako. Je za moje otroke in je tudi za vašega fanta. Jasno da otroci ne želijo povedati staršem, saj potem mi pridrvimo v šolo, napademo učitelja, ravnatelja, druge starše - skratka smo kot sloni v trgovini s porcelanom. Tudi to je tako kot je bilo vedno. Na koncu je pa otrok spet sam v tisti džungli, ki se "tožibabi" maščuje na tak ali drugačen način.
Zavedati se moramo, da je to tudi šola za življenje, ki je povsem drugačno kot v pocukranih zgodbah in filmih. Resnica je da je življenje trdo. Človek se mora boriti zase in se tudi prilagajati. Včasih jih dobiš po glavi, drugič ti nekaj uspe. Poglejmo sebe. Laže kdor trdi da se v službi včasih ne uklanja sili nadrejenih, tudi če ve da nimajo prav. To je povsem isto. Poznam ljudi, ki trmasto gojijo svoj ponos, obenem pa se pritožujejo da so edini v tovarni ki že 30 let niso napredovali niti za eno stopnjo.
Osnovna šola je mnogo več kot le vpijanje informacij. Je tudi prava šola za življenje. Povejte sinu da ga razumete. Pošljite ga na tečaj Karateja, ali česa podobnega. Zaradi tega ne bo postal še sam nasilnež, pač pa se bo naučil ubraniti se, dobil bo nazaj nekaj ponosa in tudi sošolci ga bodo bolj spoštovali.
Mogoče sem napisal tudi kaj kar se ne navezuje toliko na ta spis. Vsem želim da bi se jim uredile težave in da bi imeli lepo leto.
Nedolžni pretep
Prispeval/a: eta bela dne torek, 16. januar 2007 @ 14:10 CET
---
eta bela
Nedolžni pretep
Prispeval/a: sonceživljenja dne torek, 16. januar 2007 @ 14:59 CET
Seveda je strašno pomemben »image«. (kar ne velja samo za mladino, če samo pogledam okoli sebe, ali pa prižgem TV ???…..) In kakšen je trend trenutno – mislim, da smo jim ga malo po malo pomagali zgraditi. TV, internet, radio – tam v glavnem ne dirigirajo oni, pa lahko zelo jasno vidimo v katero smer teče rdeča nit …. moč, denar, lepota, slava….
Ob vsej tej kunšti vzgoje svoji mladini najpogosteje rečem, da je najprimernejša pot za dober »image« biti zanimiv. (kar seveda pomeni, da moraš kaj zanimivega početi).
Pozdravček vsem
Darinka
Nedolžni pretep
Prispeval/a: eta bela dne torek, 23. januar 2007 @ 09:51 CET
---
eta bela