Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061213220052768

Krasni novi svet potrošništva četrtek, 14. december 2006 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke "Nabaviš pravo sedežno garnituro in si rečeš, to je zadnja sedežna, ki jo bom v svojem življenju potreboval. Nato nabaviš pravi komplet krožnikov. Nato pravo posteljo. Nato zavese. Nato nabaviš še preprogo. In že imaš svoje urejeno gnezdece in stvari, ki si si jih lastil si na koncu lastijo tebe." Chuck Palahniuk, roman Fight Club. Definicija Z deloma prilagojeno ekonomsko definicijo bi lahko rekli, da je potrošništvo sistem, ki zagovarja in spodbuja kronično potrošnjo dobrin in storitev pri čemu se potrošnik ne ozira na socialne ali okoljske posledice njihove proizvodnje in uničenja, poveličuje navezanost na materialistične vrednote in neomajno vero, da stvari predstavljajo najboljšo in najvišjo vrednoto v posameznikovem življenju. Za nemoteno delovanje sistema se potrošnika na različne načine spodbuja, da si zagotovi čim več materialnih dobrin. Spodbujanje organizirajo proizvodne in storitvene organizacije na čelu z oglaševalskimi agencijami, ki po besedah vodje organizacije "Adbuster", človeka degradirajo, odvračajo od aktivnega sodelovanja v družbi in v njem ustvarjajo občutke pomanjkanja, nervoz, zasvojenosti ter drugih oblik negotovosti, nato pa nam v zameno za izdelke in storitve te občutke (vsaj začasno) vračajo nazaj. Najbolj očiten je verjetno primer degradiranje naravnega ženskega telesa in nadomeščanje le tega z modelom "idealnega telesa", ki si ga ženske lahko pridobijo z uporabo pravilnih proizvodov in storitev. Za nakup čim večjega števila dobrin in storitev posameznik seveda potrebuje čim večja finančna sredstva, ki si jih pridobi tako, da si zagotovi dobro izobrazbo, dobro plačano delovno mesto, dodatno honorarno delo in "ugodne" potrošniške kredite. Ob vsem tem posameznik neprestano tekmuje z drugimi potrošniki v iluziji o neomejenem številu ljudi v medsebojni konkurenčni tekmi za omejeno število dobrin. Mnogi raziskovalci tega obnašanja le to opisujejo kot tako imenovano "podganjo dirko" v kateri "zmaga tisti, ki umre z največ igračkami". Stanje v Sloveniji Potrošniški način življenja, se je do pred kratkim razvijal predvsem v zahodnih državah sveta, ob simboličnem padcu Berlinskega zidu in preoblikovanju komunističnih držav vzhodnega bloka v kapitalistične, pa se je njegov vpliv razširil tudi k nam, kjer smo danes lahko priča pravemu fenomenu potrošniške zasvojenosti. Razsežnost le te smo imeli priložnost videti v zadnjih mesecih ob treh dokaj odmevnih priložnostih. Ob zadnjih sezonskih razprodajah, odprtju novih trgovsko-zabaviščnih centrov in referendumu o obratovalnem času trgovin V Ljubljani so na dan razprodaj neimenovano trgovino z modno konfekcijo, odprli opolnoči iz nedelje na ponedeljek. Pred trgovino je takrat že čakalo okoli 1500 nestrpnih potrošnikov. Obredno nakupovanje je trajalo do četrte ure zjutraj, potem pa se je situacija umirila do zgodnjih jutranjih ur, ko se je naval zopet nadaljeval vse tja do polnoči. Vodja trgovine je izjavil, da so v tem času prodali tisočkrat več kot ponavadi, trgovino pa je po ocenah lastnika obiskalo okrog 25.000 ljudi! Situacija je bila zelo podobna v drugih trgovinah in krajih po Sloveniji, saj se je za nakupe marsikdo odpovedal odmoru za malico ali pa za to priložnost izkoristil celo dopust. V Novem mestu so konec poletja odprli dva večja trgovsko-zabaviščna centra in sicer v Žabji vasi ter Portovalu. Na obeh je bila slika zelo podobna, saj se je na otvoritveni dan zbralo preko tisoč ljudi, ki so se znotraj začasnih ograj po več ur bolj ali manj uspešno trudili, da bi se prebili v trgovine. Nekateri, ki so vzdržali prerivanje bolj navdušenih so na svojo vrsto čakali vse tja do poznih večernih ur, ko so centra zaprli. V lokalnem mediju so zapisali, da "se je težko spomniti dogodka v zadnjih letih, kjer bi se zbrala taka množica ljudi". Ob referendumu o obratovalnem času trgovin so nasprotniki le tega morebitno zaprtje trgovin ob nedeljah označevali kot "popolno polomijo", "nacionalno katastrofo", "komunistično - cerkveno zaroto" in celo "kratenje osnovnih človekovih pravic". Kljub temu, je večina volivcev podprla omejitev dela, tako da v prihodnosti nakupovanje ob nedeljah ne bo več možno. Nekateri še vedno mislijo, da bo Jankovič zadevo že uredil, drugi pa so že zapadli v neke vrste krizo identitete, saj morajo nadomestiti idejo trgovine kot nedeljski prostor srečevanja in druženja ter lastno predstavo o identiteti potrošnika. Vpliv na posameznika in družbo James Twitchell avtor knjige "Pot v skušnjavo: Zmagoslavje Ameriškega materializma" argumentira, da je občutek pripadnosti določeni skupini ena izmed najmočnejših človekovih potreb. V potrošniški družbi smo stare občutke pripadnosti in lastne identifikacije, ki nam ga je dajala vera, izobrazba, sorodstvena linija, ipd. nadomestili z identifikacijo skozi materialne dobrine in blagovne znamke. S tem smo izgubili korenine in temeljno ravnotežje v družbi, saj lahko svojo identiteto čez noč v celoti spremenimo tako, da spremenimo stil in znamko oblačil, avtomobila ali pričeske. Takšna, umetno ustvarjena situacija je izredno nestabilna, saj posameznika v neprestano in hitro spreminjajočem se okolju pušča nezaupljivega, zmedenega in razčlovečenega, izgubljenega v stiku s svojimi pravimi željami ter v pomanjkanju pristnih odnosov med ljudmi, saj gradi večinoma odnose, ki temeljijo na vzpostavljanju vezi v katerih vidi finančno korist ali pa začasno družbo za zabavo, brez vseh obveznosti in globljih ter pristnejših človeških stikov. Lep primer tega smo imeli možnost v poletnih mesecih zaslediti v oddaji ene izmed komercialnih televizij pri nas. Produkcijska ekipa je v centru Ljubljane sredi dneva posnela (sicer zaigrano) nosečnico, ki nosi polne vrečke in prosi mimoidoče za pomoč. Od več sto ljudi na ulici jo je opazila ena sama ženska in ji priskočila na pomoč, kljub temu da so si ji vrečke večkrat raztresle in je njihovo vsebino morala pobirati sama! Podobna je bila situacija na avtobusu mestnega prometa, saj je morala prestopiti več postaj preden ji je nekdo vendarle odstopil sedež. Večina ljudi se je ob prošnjah za pomoč izgovarjala, da se jim, da govorijo po mobilnem telefonu, da se jim mudi, da se jim ne da ipd. Konec predstave in izhodna vrata Kljub drugačnemu mišljenju večine potrošnikov so socialni psihologi ugotovili, da se nivo občutka sreče ne razlikuje bistveno med pripadniki različnih socialnih razredov. V svoji raziskavi psiholog David Myers ugotavlja, da se je v ZDA od leta 1957 število ljudi, ki so se izrekli za "zelo srečne" znižalo iz 35 na 32 odstotkov. Medtem se je število ločitev podvojilo, število samomorov mladostnikov potrojilo, stopnja nasilnega kriminala početverila in stopnje depresij ter drugih simptomov živčnih motenj enostavno eksplodirala! In to kljub temu, da ima povprečen Američan danes dvakrat več avtomobilov, pojé dvakrat in pol več, ima stvari o katerih je prej sanjal kot so npr. pralni stroj, sušilni stroj, klimatsko napravo, mobilni telefon, ipd. Kot kažejo rezultati ekonomski napredek družbe ne povečuje kvaliteto življenja, tako kot obseg dobrin, ki jih posameznik kot potrošnik nakupi ne povečujejo občutka sreče in osebnega zadovoljstva. Nadaljnje raziskave pravijo, da vse to že vemo. Sociolog Robert Wuthnow je ugotovil, da 89 procentov ljudi meni, da je naša družba "preveč materialistična". Hkrati jih 84 procentov trdi, da bi želeli imeti več denarja in 78 procentov, da so jim zelo pomembne stvari kot so "velik in lep dom, nov avto in druge dobre stvari". "Manj je več" se ob vsej potrošniški histeriji zdi kot bogokletni izraz blazneža, toda v tem leži ključ izhoda iz potrošniške norišnice in vrnitev nazaj v človečnost. Manj stvari pomeni, da bolj uživamo in izkoriščamo stvari, ki jih imamo in jim s tem dvigujemo subjektivno vrednost, potrebujemo manj prostora za njihovo hrambo in manj denarja za njihovo vzdrževanje. S tem ko se odpovemo odvečni potrošnji se hkrati odpovemo tratenju časa z delom, ki nam prinaša sicer veliko finančno vendar nikakršno osebno korist ter bolj posvetimo delu in ljudem zaradi katerih bo naše življenje bolj in ne manj polno pristne radosti. Avtor: Marko Vide Objavljeno v: Reviji Park, www.park-on.net Komentarji (0) www.pozitivke.net