Pri osveščanju o varni uporabi svetovnega spleta bi bilo potrebno več pozornosti
posvetiti mladim med 15. in 17. letom, saj rezultati Insafe-ove raziskave jasno
kažejo, da mladi v tej starostni skupini najpogosteje uporabljajo nove tehnologije
ter hkrati na internetu tudi največ tvegajo. Avtorici poročila raziskave, v kateri
je sodelovala tudi slovenska točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE-SI,
Alexa Joyce in Janice Richardson še posebej izpostavita tvegana ravnanja mladih
pri uporabi MSN.
Insafe, krovna organizacija točk osveščanja o varni rabi interneta, je med
6. decembrom 2006 in 1. februarjem 2007 opravila spletno raziskavo o obnašanju
otrok in mladostnikov pri uporabi novih tehnologij v obliki spletnega vprašalnika.
Vprašalnik je bil na voljo v večini evropskih jezikih, tudi v slovenščini. Vprašalnik
je še vedno dostopen tudi na spletni strani slovenske točke osveščanja o varni
rabi interneta www.safe.si.
Vsi sodelujoči, med njimi tudi mladi slovenski uporabniki interenta, so na
koncu vprašalnika prejeli rdeči, rumenkast ali zeleni znak, ki ponazarja njihov
faktor "tehnološke moči" (angl. "tech power factor"). Na
osnovi nepravilnih odgovorov pa so prejeli še nekaj nasvetov o varnosti na spletu.
Večina respondentov, to je 2.241, je stara 13 let, presenetljiv je tudi odziv
respondentov nad 18 let - 1.830. 453 respondentov je mlajših od 10 let, 264
pa je starih 18 let.
Nekaj izsledkov:
56% mladih je pri uporabi MSN sicer previdnih in ne sprejema povabil v kontakte
z neznanci.
Vendar pa se enak odstotek mladih odloča za javni profil in je pripravljena
pisati in deliti z drugimi "veliko stvari o svojem življenju".
Nadaljnjih 32% respondentov ne ve, ali je njihov profil javen ali zaseben.
Točke osveščanja o varni rabi interneta bi tako morale še bolj spodbujati mlade
k uporabi zasebnih profilov.
Mladi kažejo interes po pridobivanju novih znanj v zvezi z internetno varnostjo:
53% respondentov pravi, da bi poslušali svojega učitelja in bi, po potrebi,
poskušali ravnati drugače. Le 24% tema varnosti na internetu ne zanima.
53% mladih bi za registracijo na stran s spletnimi igrami posredovalo le osnovne
zahtevane informacije, medtem ko bi se jih 36% prijavilo z lažnimi podatki.
62% mladih bi se odzvalo na "happy slapping" fotografijo, po potrebi
bi povedali odrasli osebi. 35% otrokom mlajših od 10 let pa se takšne fotografije
zdijo zabavne in bi jih poslali naprej svojim prijateljem.
73% mladih sicer upošteva nasvet o izogibanju osebnih srečenj z osebami, ki
jih spoznajo na internetu. Vendar pa s starostjo odstotek tistih, ki staršem
ne povedo za tovrstna srečanja z "neznanci iz interneta", narašča.
44% mladih bi sliko s pornografsko vsebino, ki bi jo dobili od svojih spletnih
prijateljev, ignoriralo. 36% bi takšno sliko sliko pokazalo staršem ali učitelju.
20% mladih pove, da ne vedo, kako bi ravnali, če bi se znašli v takšni situaciji.
Ponovno pa se izkaže, da bi desetletniki v večji meri (60%) povedali svojim
staršem, da so prejeli sliko s pornografsko vsebino, kot osemnajstetniki (30%).
83% mladih bi svoje starše prosilo, da jim z njihovimi kreditnimi karticami
poravnajo stroške odobritve igranja spletnih iger. 20% otrok mlajših od 10 let
bi kreditno kartico staršev uporabilo brez njihovega dovoljenja, 20% pa bi uporabilo
lažne podatke. Le 10% šestnajstletnikov bi storilo enako.
50% respondentov bi prekinilo prednaročniško razmerje, če bi imelo težave s
prejemanjem nezaželenih SMS sporočil. 36% bi spremenilo svojo številko in bi
o incidentu obvestilo prijavno točko. Okoli 30% mlajših od 10 let ne ve, kaj
storiti v podobnih primerih.
"Poleg omenjenih tem bi bilo potrebno preučiti specifične vidike spletnih
aktivnosti mladih med 15.-17. letom, kot so npr. spletno nasilje, odkrivanje
spolnosti ipd " še doda Alexa Joyce.
Za več informacij o raziskavi :
Alexa Joyce
Email: alexa.joyce@eun.org
+32 790 7575
O Insafe omrežju
Omrežje Insafe (www.saferinternet.org) koordinira akcije osveščanja varne rabe
interneta v Evropi, s podporo Evropske komisije in v sodelovanju z nacionalnimi
točkami osveščanja. Insafe omrežje ne podpira in promovira le nacionalnih točk
osveščanja, pač pa vse posameznike, organizacije in agencije, aktivne na področju
varne rabe interneta v Evropi. Cilj delovanja omrežja je, da z opozarjanjem
na prepoznavanje nevarnosti in s svetovanjem v zvezi s pravicami zasebnosti
in varnosti, prispeva k večji osveščenosti in omogoča državljanom EU učinkovito
in etično rabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Omrežje je
sofinancirano s podporo Evropske komisije "Program Varnejši internet plus
".
O projektu Safe-si - www.safe.si
Projekt SAFE-SI je točka osveščanja o varni rabi interneta v Sloveniji. Namenjena
je otrokom, mladostnikom, staršem in učiteljem. Z različnimi informativnimi
in svetovalnimi aktivnostmi spodbuja k učinkovitemu in varnemu koriščenju prednosti,
ki jih prinašajo nove tehnologije kot sta internet in mobilni telefon.
Za Safe-si: Alenka Žavbi, odnosi z javnostmi
Naslov: Projekt SAFE-SI, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: 01 580 53 87
E-pošta alenka@ris.org
|