Projekt RIS (Raba interneta v Sloveniji) ob Svetovnem dnevu informacijske družbe predstavlja novo raziskavo s področja informacijske družbe, in sicer poročilo »PC in mobilna raba interneta 2006«.

Že drugo leto zapored predstavljamo ne le profil PC uporabnikov interneta, ampak tudi t.i. mobilnih uporabnikov. Predstavljeni so torej tudi uporabniki z mobilnim dostopom do interneta. Pri tem mobilni dostop definiramo kot mesečno uporabo vsaj ene od naslednjih storitev: uporaba e-maila, Planeta, VodafoneLive ali drugih WAP strani prek mobilnega telefona.

Čeprav je večina novih tehnologij in njihovih aplikacij razvita tudi z namenom povezovanja ljudi, smo ljudje z vsako novo dejavnostjo na internetu ali mobilnih telefonih dodatno izpostavljeni in ranljivi. Danes, ob Svetovnem dnevu informacijske družbe, tako ni odveč nekaj besed o zaščiti ter odgovorni rabi interneta, mobilnikov in ostalih informacijsko komunikacijskih tehnologij.

V Sloveniji že tretje leto deluje projekt Safe.si, ki s svojo spletno stranjo, izobraževalnimi aktivnostmi ter družbeno odgovornimi akcijami osveščanja opozarja na aktualna tveganja ob nepoznavanju ali neodgovorni rabi novih tehnologij. Otroci in mladi so najpogostejši in najbolj vešči uporabniki interneta in mobilnih telefonov, vendar so zaradi manj življenjskih izkušenj lahko tudi žrtve njihove uporabe.

Bili smo na Pohodu za hrano. Dragi ustanovitelji, tvorci in prostovoljni organizatorji Gibanja, hvala vam za nesebični trud, čas in vse aktivnosti z organizacijo, saj ste mnogim od nas dali priložnost vsaj s svojo prisotnostjo pokazati, da nam ni vseeno.
Hvala vsem, ki ste se pohoda udeležili, hvala vidnim osebam iz političnega življenja, da ste hodili z nami in s tem pokazali visok nivo zavedanja življenja in problemov okrog sebe, ter da vsaka vaša aktivnost ni namenjena le boju za svoj lastni stolček.

Mnogo ljudi se žal ob fotografijah lačnih otrok – okostnjakov niti ne zdrzne več; delno zato, ker jih je v medijih mnogo in kar naprej, tako da jih večina več niti ne vidi; delno pa tudi zaradi nemoči in obupa ob spoznanju, da kaj bistvenega za njih niti ne morejo narediti. In pride do apatije…

V družbi, kjer gre 13 % otrok v posteljo lačnih in kjer so se ustvarjali umetni stečaji podjetji, prisilne poravnave z načrtovano krajo in kjer so se ustanavljala obvodna podjetja, prek katerih se je kradel delavski kapital in siromašila ter ukinjala delovna mesta; v družbi kjer so postali lastniki enormnih količin družbenega kapitala beli ovratniki brez dela, ne da bi ta kapital zaslužili, temveč so si ga prisvojili z raznimi "legalnimi" malverzacijami in neodkritimi kriminalnimi dejanji, je očitno nekaj hudo narobe.

Ali si zamislite, da v Sloveniji, kjer se rojava tako malo otrok in pada rodnost, kjer matere podpisujejo delodajalcem izjave, da ne bodo rodile otroka, sicer bi izgubile službo, gre v posteljo spat 13 % lačnih otrok. Kakna družba neki postajamo?

V nekaterih podjetjih občutijo pomanjkanje delavcev, za kar so krivi neustrezna izobrazba in neprivlačni delovni pogoji.

Največ težav pri pridobivanju ustreznih delavcev imajo delodajalci s področij proizvodnje kovinskih konstrukcij in drugih kovinskih izdelkov, splošnih mehaničnih del, splošnih gradbenih del, elektroinstalacij, dejavnosti hotelov in podobnih obratov, restavracij, gostiln, cestnega tovornega prometa, oskrbe z računalniškimi programi in svetovanja, projektiranja in tehničnega svetovanja ter splošne zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti. Takšna je ugotovitev ankete Zaposlovanje v letu 2006 in načrt zaposlovanja za leto 2007, ki jo je med slovenskimi delodajalci v začetku letošnjega leta opravil zavod za zaposlovanje.

Odstotek otrok, ki je šolsko malico, se zvišuje, čeprav se število otrok v šolah zmanjšuje. Poleg tega narašča tudi delež subvencionirane prehrane, ki je lani dosegel 34,6 odstotka vseh vpisanih otrok v Sloveniji. Torej podatek iz študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, da gre v Sloveniji v posteljo lačnih kar 13 odstotkov otrok zato, ker doma ni dovolj hrane, ni bil statistična pomota.

Zato je skrb za zdravo prehrano otrok in mladostnikov nujna. "Slovenija je ena redkih držav v svetu, ki namenja posebno strokovno skrb šolski prehrani otrok, in tako naj tudi ostane," se zavzema Matej Gregorič, raziskovalec z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Tudi revizijsko poročilu o zagotavljanju zdrave prehrane otrokom v osnovnih šolah v letu 2005, 2006 priporoča pripravo obrokov v šolskih centralnih in razdeljevalnih kuhinjah.

Preveč pohval in spodbud lahko otrokom škodi, saj lahko postanejo preveč razvajeni in sebični, so opozorili ameriški strokovnjaki. Po mnenju strokovnjakov pod vodstvom Jeana Twengea z univerze v San Diegu prevelika hvala vodi v nastanek "samoljubne generacije", ki trpi zaradi neuspešnih odnosov, ki ji primanjkuje čustvene topline, ki se na kritike odziva nasilno in trpi zaradi pomanjkanja empatije.

Glede na rezultate raziskave, ki so jo izvedli med več kot 16.000 študenti v zadnjih 24 letih, so študentje danes okoli 30 odstotkov bolj narcisoidni, kot so bili leta 1882. Do tega naj bi prišlo tudi zaradi vzpona "gibanja za samoljubje" v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so starši in varuške poudarjali pomen dobrega mnenja o samemu sebi.

ZNANI SO NAGRAJENCI NET GENERACIJE
Net generacijo danes predstavljajo otroci in mladostniki, ki odraščajo obkroženi z novimi tehnologijami kot sta internet in mobilni telefon. Internet in mobilni telefon sta del njihove mladosti in mnogi brez njiju znajo živeti.     

»Net generacija – tudi to sem jaz« je natečaj v okviru projekta Safe.si. Mlade ustvarjalce smo pozvali, da predstavijo svoje mnenje o vplivu novih tehnologij na njihov vsakdanjik. Izdelki mladih odgovarjajo, ali internet in mobilni telefon motita njihovo življenje, jih osvobajata ali omejujeta, jih združujeta ali ločujeta. Predstavljajo njihov pogled, njihovo hvalo in kritiko.  
Na naš naslov je prispelo 49 raznovrstnih izdelkov. Med njimi najdemo kratke stripe, zabavne in umetniške video prispevke, powerpoint prezentacije, plakate, kratke spise in celo pesmi. Izdelki dokazujejo, da imata tako internet kot mobilni telefon posebno mesto v svetu mladih – predstavljata jim svet potencialnih in pravih prijateljstev, svet različnih identitet, svet iger, svet domišljije kot tudi svet možnih prevar, tehničnih nevšečnosti in svet, kjer previdnost ni nikoli odveč. Sporočila mladih ustvarjalcev nam predstavljajo pomembno povratno informacijo mladih, ki nam bodo v pomoč pri pripravi informativnih materialov na temo varne rabe interneta in mobilnih telefonov.

Nobena druga država ne pozna toliko otroškega dela kot Indiji. Bojkoti, sankcije in zakoni niso mogli iztrebiti problema, – kajti religija in kastni sistem podpirata izkoriščevalski sistem. V slabo osvetljenem prostoru čepi na tleh 40 otrok starih od 9 do 14 let. Šolskih klopi ni, manjkajo stoli, tudi o šolski tabli ni ne duha ne sluha v tej “učilnici.” Vsak od otrok drži kvečjemu v roki en svinčnik in en zvezek. Učilnica meri borih 25 kvadratnih metrov. Le nekaj blokov naprej se lahko sliši vpitje otrok, ki čakajo na avtobus, da jih odpelje domov k staršem. Šolarji imajo na hrbtu prevelike torbe, oblečeni so v lično zlikane uniforme.

Eni, tisti premožnih staršev, prihajajo iz privatnih šol. V klimatiziranih in z računalniki opremljenimi učilnicami so ravnokar končali s poukom v Algebri. Drugi, otroci iz revnih družin, opravljajo v podnajemniški baraki program za rehabilitacijo. Ti otroci so nekdanji delavci. Poreklo je tisto, ki v Indiji odloča o tem ali bo otrok dobil odlično izobrazbo ali pa bo moral prispevati k družinskemu proračunu. Iz Unicefove študije je razvidno, da se Indija lahko “ponaša” s 35 milijoni otroškimi delavci,  od tega jih je 15 procentov mlajših od 14 let. Neuradne cenitve govorijo o še višjih številkah, med 60 in 125 milijoni.

Glavna sporočila Združenja evropskih nevladnih organizacij s področja sociale (The Platform of European Social NGO's) so: težišče debate ne sme biti le na vedno večji fleksibilnosti, temveč na takšnih oblikah fleksibilnosti, ki bodo prinašale prednosti celotni skupnosti;  cilj reform naj bo izboljševanje pravic tistim z nestalnimi zaposlitvami, in ne zmanjševanje pravic za tiste z rednimi zaposlitvami;  delovna zakonodaja mora promovirati redna delovna razmerja ter omejiti raznovrstnost atipičnih zaposlitvenih statusov; za boj proti naraščajoči revščini mora delovna zakonodaja zagotavljati pravico do minimalne plače.

Izolski občinski svet je sprejel dve odločitvi, ki bosta razveselili mlade družine ker jim želijo omogočiti boljše pogoje, da bi se laže in prej odločale za otroke, so na predlog svetnika LDS Roberta Mulca sklenili, da pri določitvi višine plačila staršev za vrtec upoštevajo neprofitno ali profitno najemnino ali obroke najetega stanovanjskega posojila. Višino posojila ali najemnine bodo odšteli od bruto dohodka staršev, poleg tega bo občina na predlog izolske SD s 500 evri ob rojstvu "novega občana.

" Izolski župan Tomislav Klokočovnik je na predlog Mirana Žlogarja iz občinskega urada za družbene dejavnosti najprej želel novopečene starše razdeliti na dve skupini. Po tem predlogu bi 500 evrov za vsakega otroka dobila družina, ki ima stalno bivališče v Izoli več kot eno leto, 200 evrov pa bi dobila družina, ki bi v Izoli stalno prebivala manj kot eno leto. Tak predlog naj bi sprejeli zato, da bi preprečili zlorabe, da se starši sosednjih občin, ki novorojenčkom namenjata manj denarja, ne bi samo zaradi tega preseljevali v Izolo.

Mirovni inštitut, Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije organizirajo omizje »Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji«

Info: Brankica Petkovič, +386 1 234 77 20 ali +386 41 86 30 31, brankica.petkovic@mirovni-institut.si Torek,  3.4.2007 ob 19. uri v Cankarjevem domu, dvorana M 3-4. O vzvodih obvladovanja medijev, zatiranju svobode obveščanja ter novinarski in uredniški avtonomiji bodo spregovorili Venceslav Japelj, Barbara Verdnik, Peter Kolšek, Veso Stojanov in Simona Rakuša. Omizje bosta povezovali Brankica Petkovič z Mirovnega instituta in Neva Nahtigal s Sindikata novinarjev Slovenije.

Ženske smo čudna (no, čudovita) bitja  :) Nimamo pojma o osnovnih tehničnih zadevah, ko gre za ustvarjanje novega življenja, pa nam je vse jasno. Lepega dne se v nas prebudi nek poseben občutek, ki ga takoj prepoznamo in ki nam pravi, da je čas ZDAJ. Čas za družino, čas za otroka. Poslušalka Meta me je pred dnevi v svojem razmišljanju, ki ga je delila z nami v jutranjem programu Radia Center pretresla z izjavo, da čuti, da je čas za otroka prav zdaj. To je povedala na prav poseben način – mirno in samozavestno.

Brez vsakega dvoma. Kmalu sva s Sašem presenečeno ugotovila, da Meta ni edina. Da je med najinimi poslušalkami veliko takih, razmišljajo prav tako kot Meta. ČAS JE ZDAJ! Za otroke in za akcijo “1000 otrok za Slovenijo”, namenjeno vsem tistim, ki čutite, da je letošnja pomlad pravi čas, da od razmišljanja preidete tudi k dejanjem! Vesela sem, da lahko prevzamem pobudo in uresničim vašo idejo! Hotel, večerja, prijetno druženje enako mislečih :), pa vse tiste malenkosti, ki so potrebne za to, da bo noč, ki bo seveda prepuščena tebi in tvojemu partnerju, nepozabna.

Prijavite se tako, da me pokličete na (02 290 99 99) ali prek elektronske pošte (polona.pozgan@radiocenter.si).

Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2003 v Sloveniji (od začetka samostojne države) rodilo najmanj novorojenčkov. V zadnjih dveh letih je število novorojenih otrok sicer nekoliko naraslo, vendar Slovenija še vedno ne spada med države, v katerih bi bilo obnavljanje prebivalstva enostavno zagotovljeno. Statistike kažejo tudi, da se Slovenke za materinstvo odločajo čedalje pozneje. In tudi to je eden izmed razlogov, da smo se na Radiu Center odločili za akcijo »1000 otrok za Slovenijo«.

Akcija se je začela 14. marca 2007, zaključila pa se bo 13. aprila 2007, s srečanjem vseh prijavljenih parov. V akciji sodelujejo poslušalci, ki si želijo otroka. V ta namen se prijavljajo za sodelovanje v t.i. »največji ljubezenski noči«. Ta bo v enem izmed hotelskih kompleksov v Sloveniji. Radio Center bo poskrbel za hotel, za prenočišča (sobe) za izbrane pare, za večerjo in za zabaven del srečanja. Število prijav je omejeno, zato bo o nagrajencih odločal žreb. Izžrebanci bodo o rezultatih žreba obveščeni najkasneje 8. aprila 2007.

Poslušalci se lahko v akcijo prijavljajo na dva načina: po telefonu (02 290 99 99) ali prek elektronske pošte (polona.pozgan@radiocenter.si).

Poznate pregovor 'krvav denar'? Vedno so bili in bodo ljudje, ki ga ustvarjajo, kot tudi tisti, ki se mirne duše z njim okoristijo. Žalostno pa je, da to niso posamezniki ali kakšen manjši odstotek, temveč se z njimi vsakodnevno srečujemo - že na ta način, ko stopimo v kakšno od teh imenitnih poceni trgovin, ki v Sloveniji rasejo kot gobe po dežju, in kamor vsi tako vneto zahajamo - saj smo se vendar modernizirali in je shopping, pravzaprav šoping, postal tudi naša 'kultura. 'Na račun koga ali česa so izdelki v teh gigantskih marketih tako poceni? Lahko smo prepričani, da ne na račun manjšeega dobička lastnikov.  tu je zdaj primer Lidla, povzet iz Delavske enotnosti (napisala Mojca Matoz):

V Nemčji so pričevanja zaposlenih v Lidlu že leta 2004 zbrali v črno knjigo in jo prevedli v več jezikov. Knjiga se bere kot roman Charlesa Dickensa iz začetkov kapitalizma, ko je bilo dovoljeno marsikaj. Da so Lidlovi diskonti poceni prav na račun zaposlenih, postane bralcu jasno že po prvih straneh.

NATEČAJ SADEŽI DRUŽBE

Vse, ki ste polni domišljije in bi jo radi izlili v umetniško stvaritev, vabimo k sodelovanju.

V risbi, sliki, fotografiji, lepljenki, sklupturi iz različnih materialov, pesmi, eseju skušajte odgovoriti na vsaj enega od naslednjih vprašanj:

• Zakaj smo po tvojem mnenju projekt poimenovali Sadeži družbe?
• Kako si predstavljaš sadeže družbe?
• Kaj so sadeži družbe?

SPLETNO-OKO.SI je slovenska spletna prijavna točka, kjer lahko anonimno prijavite otroško pornografijo in sovražni govor na internetu. Spletno-oko.si deluje v okviru komunitarnega programa Varnejši internet plus in organizacije INHOPE. Kot člani svetovalnega telesa pri projektu sodelujejo tudi Vrhovno državno tožilstvo Slovenije in Policija ter predstavniki medijev in ostalih organizacij, ki aktivno delujejo na področju varovanja pravic otrok.

Sodelovanje podobnih točk v Evropi se je izkazalo za učinkovit ukrep v boju za zmanjšanje nezakonitih vsebin na internetu. Slovenski uporabniki interneta lahko zdaj tudi sami z anonimnim poročanjem o obstoju potencialno nezakonitih ter škodljivih vsebin prispevajo k varnejšemu internetu. Informacijski pooblaščenec v luči prizadevanj za varstvo osebnih podatkov na internetu in varnejši internet na sploh, pozdravlja vzpostavitev spletne prijavne točke SPLETNO-OKO.SI.

14. in 15. februarja 2007 je v Bruslju potekalo 59. zasedanje Delovne skupine Article 29 Data Protection, kjer je bil obravnavan novi sporazum med EU in ZDA o evidenci imen letalskih potnikov (PNR - passenger name records) ter ravnanje v zadevi posredovanja finančnih podatkov prek omrežja SWIFT. Na podlagi stališč skupine je Evropski parlament 14.2.2005 sprejel Resolucijo o družbi SWIFT, sporazumu PNR in čezatlantskem dialogu o teh  vprašanjih.

Parlament v resoluciji  vztraja, da bi si morali na področju  varovanja podatkov s sporazumi prizadevati, da se doseže visoka stopnja varstva podatkov, zaradi tveganja zlorab, tovrstne sporazume pa  bi morala  spremljati obvezujoča načela na ravni EU o varstvu podatkov za varnostne namene (t.i. tretji steber). Evropski parlament pričakuje, da bo na naslednjem srečanju EU-ZDA 30. aprila 2007, prišlo do razprave o strategiji čezatlantskega partnerstva v o varstvu osebnih podatkov v tretjem stebru.

Na pobudo g. Marijana Župarića iz Novega mesta je sprožena iniciativa za gradnjo intervencijskih neprofitnih stanovanj za mlade družine in druge socialno ogrožene skupine (samohranilke, starejši občani, invalidi, velike družine …).

Na njegovo pobudo se je formirala skupina strokovnjakov, ki imajo nalogo pridobiti lokacije po ugodnejših cenah in izdelati projekte, ki naj bi, ne da bi okrnili funkcionalnost bivanja, pocenili gradnjo za 10–20 %, z možnostjo plačila 50 % takoj in 50 % po preteku 5 let.

Poleg projektov stanovanjskih enot bodo poskušali kar najbolj humano urediti okolje, kar pomeni, da bodo stanovanjska naselja imela svoj park, na katerem se bodo lahko brezskrbno igrali otroci, kjer se bodo stanovalci lahko družili in kamor avtomobili ne bodo imeli dostopa. Področje parka bo vidno iz vsakega stanovanja.

Papež Benedikt XVI. je na sestanku sveta za družbeno komunikacijo kritiziral zabavne vsebine z interneta in televizije ter jih razglasil za destruktivne. Ob tej priložnosti je tudi opozoril na koncentracijo medijev v rokah maloštevilnih večnacionalnih družb. »Moje skrbi se ne razlikujejo dosti od skrbi mater, očetov ali profesorjev,« je dejal papež in opozoril, da bi vsaka družba morala bdeti nad vsebino medijev, ki s svojim vplivom sodelujejo pri oblikovanju sodobne kulture. Benedikt XVI. je kljub temu pohvalil množične medije, ker so po svetu razširili znanje, ki je bilo prej nedostopno, in pri tem posebej izpostavil dokumentarne in informativne programe.

Kdaj se bo neki medij lotil sestavljanja lestvice najbogatejših Slovencev, je bilo samo vprašanje časa, ne bogatenja. Takšno listo bi lahko sestavili že zdavnaj, če bi mejo za vstop med prvih sto postavili pač malo nižje ali recimo v markah ali če ljudi na lestvici sploh ne bi bilo sto, ampak le petdeset. Ampak ne. Lestvico smo dočakali tako pozno le zato, ker je tabloidizacija medijev šele zdaj dosegla neko kritično maso, s katero lahko odkrito parira bogastvu. Tabloidnost je namreč novinarstvo družbenih razlik: večja ko je socialna distanca med ljudmi - še zdaleč ne seveda samo materialna, temveč tudi kulturna, izobrazbena, inteligenčna, emocionalna -, bolje tabloidnost funkcionira. Bogataši so bili v preteklosti samo subjekti črnih kronik ali pa so jih bralci in gledalci (na zadovoljstvo insinuantnih medijev) kot take vsaj percipirali. Najprej in postopoma pa so morali postati junaki družabnih kronik, da je tabloidnost dobila svoj pravi smisel: legitimirala se je kot sociologija, ekonomija, morda celo politična ekonomija! Družabna kronika je postala družbena veda.

Ljudje so bili še do nedavnega tako rekoč množično prepričani, da v tako kratkem času, kolikor ga je preteklo od osamosvojitve Slovenije do danes, ni bilo mogoče na pošten način ali vsaj ne legalno zaslužiti enormnih količin denarja. Bogataš je bil sinonim za barabo. Mediji so to staro socialistično in populistično prepričanje seveda še razpihovali. Toda obenem je v medijih - dvoličnih, kot pač so - potekal proces socializacije in inkulturacije bogatašev. Bogataši se niso socializirali in kultivirali sami, socializirali in kultivirali so jih mediji. Denar ne smrdi. Ljudje radi plešejo okrog denarja tako kot vešče okrog sveče. Zakaj bi bili mediji izjema? Neke vrste družbeno moč že tako ali tako imajo - in z njo marsikdaj nesramno konkurirajo tudi politikom, zato do njih nimajo nobenega rešpekta (niti do tistih, ki bi si ga zaslužili) -, nimajo pa finančne moči. Mediji so bogataše socializirali in kultivirali iz čisto navadnega občudovanja. Naredili so jih sprejemljive.

Letošnje pomanjkanje občinskega denarja se bo poznalo tudi pri obnovi ljubljanskega gradu. V predlogu proračuna mu namreč mestna oblast ni namenila niti evra.
"Zaradi skrčenega proračuna v letošnjem letu ne predvidevamo naložbenega vzdrževanja," je zapisano v proračunu. Občina je, čeprav je upravljalec gradu že sedem let Festival Ljubljana, vsako leto namenila nekaj denarja za obnovo gradu, letos pa je denarja zmanjkalo.

Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana, izpada obnove iz letošnjega proračuna ni želel komentirati, že ob odprtju vzpenjače pa je povedal, da so pripravili seznam prioritet, ki bodo imele pri obnovi prednost. Njihovo vrednost je takrat ocenil na 21 milijonov evrov. A, kot rečeno, se je pokazalo, da bo prenova gradu, ki se vleče že 30 let, morala še počakati, saj zanjo ni denarja.

Vabilo na ogled dokumentarnega filma Cepljenje - Prikrita resnica - informacija za medije

Spoštovani!

V zadnjem času se veliko govori o cepljenju. Nekateri so za cepljenje, drugi so proti.

Na spletni povezavi http://www.jonhs.net/freemovies/vaccination_hidden_truth.htm sem si ogledala zelo zanimiv dokumentarni film Cepljenje - Prikrita resnica. Priporočam ogled filma.

V podnaslovu filma piše:

V tem izjemno poučnem dokumentarnem filmu petnajst ljudi, vključno z dr. Viero Schreibner (znanstvena raziskovalka), pet zdravnikov uradne medicine in drugih raziskovalcev ter staršev, katerih otroci so po cepljenju postali trajno prizadeti, razkriva kakšna so resnična dejstva, povezana z boleznimi in cepljenjem.Ta dokumentarni film vas bo šokiral. Prikazuje dejstva, da cepiva ne zmanjšujejo otroških bolezni. Nasprotno, cepiva jih povečujejo. Cepiva lahko povzročijo celo vrsto trajnih poškodb in bolezni, ki so hujša od samih otroških bolezni. Če imate male otroke v vaši družini, je dobro, da se zavedate teh dejstev, prikazanih v filmu.