|  V družbi, kjer gre 13 % otrok v posteljo lačnih in kjer so se ustvarjali umetni stečaji podjetji, prisilne poravnave z načrtovano krajo in kjer so se ustanavljala obvodna podjetja, prek katerih se je kradel delavski kapital in siromašila ter ukinjala delovna mesta; v družbi kjer so postali lastniki enormnih količin družbenega kapitala beli ovratniki brez dela, ne da bi ta kapital zaslužili, temveč so si ga prisvojili z raznimi "legalnimi" malverzacijami in neodkritimi kriminalnimi dejanji, je očitno nekaj hudo narobe.
Ali si zamislite, da v Sloveniji, kjer se rojava tako malo otrok in pada rodnost, kjer matere podpisujejo delodajalcem izjave, da ne bodo rodile otroka, sicer bi izgubile službo, gre v posteljo spat 13 % lačnih otrok. Kakna družba neki postajamo?
Človek je izvor človečnosti, človek izbira svojo človeškost in se s svojim izborom neposredno izkazuje kot človeški ali nečkoveški. Ta izbira je tudi izbira posameznika. In kako lahko človek s polnimi usti zaspi, če 13 % otrok v Sloveniji zaspi lačnih ust?
In kako naša oblast dojema etičnost, zagotavljanje dostojanstva človečnosti in otrokovih pravic, če dopusti, da gre 13 % otrok zvečer lačnih spat. Kakšne so norme, zasidrane v pravni sistem, da lahko obidejo to dejstvo? Kako se lahko spozabljamo nad lastnimi otroci? In kako lahko sploh govorimo o zgodbi o uspešnosti. Ali smo še družba s človeškim obrazom? Se to kdaj vprašamo?
Če je totalitarizem sesul zgradbo humanizma do temeljev, kakšen pa je svet sedaj, če v imenu humanističnega ideala, z razlikovanjem človečnosti od brezčutne manipulacije, ki ga zastopamo, gre 13 % otrok zvečer lačnih spat? To ni noben odujen pojav, to je pojav, ki zadeva vse nas.
Ali smo izbrali svobodo narodne samoindentifikacije in samobitnosti in naše državnosti vključujoč z oglaševanje vesti ali s slepoto, ki nas je naposled ogrozila do te mere, da ne najdemo več možnosti, da bi nasitili 13 % otrok, ki gredo zvečer lačni v posteljo.
Ali nam ne daje to pečat nasilnežev nad nemočnimi otroci, ki se kaže skozi krivično razdelitev družbenih dobrin na ravni socialne pravičnosti države, v skladu z načelom socialne in pravne države, kot smo zapisali v ustavi Republike Slovenije.
Nas res ni sram, da odrekamo elementarne človeške pravice otrokom, da zrastejo v zdrave ljudi in jih obravnavamo kot brezdomovinske osebke, ki nimajo niti toliko pravic, da bi jih nahranili, medtem ko se zunaj po Evropi slikamo kot rajski in razkošni angelski ljudje s polnimi usti praznih besed, s svojo zgodbo o uspehu. In nenazadnje ne gre samo za vprašanje ali so naši otroci siti ali lačni, gre tudi zato, da si odgovorimo na vprašanje kaj naši otroci sploh jedo v vrtcih, šolah in doma.
|
NE ZAMUDITE
Odmev: V Sloveniji gre 13 % otrok lačnih spat
Prispeval/a: irali dne sobota, 5. maj 2007 @ 10:58 CEST
Dnevno poslušamo kako imamo premalo otrok in da kdo bo delal za nas in za naše pokojnine...v resnici pa država ni toliko sposobna , da bi uredila socialni status tako, da bi vsaj oblečeni in siti bili prav vsi. Le kje je tu Janez Drnovšek, nač velečastni predsednik, ki bi mogoče lahko namesto za Darfur zbiral denar za naše otroke
Janez, zamisli se malo...
Irali
Odmev: V Sloveniji gre 13 % otrok lačnih spat
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 5. maj 2007 @ 12:31 CEST
V Sloveniji gre v posteljo lačnih kar 13 odstotkov otrok zato
Avtomati s sladkimi in slanimi prigrizki ne sodijo v šole
ponedeljek, 30.04.2007
Tekst: Majda Hostnik
LJUBLJANA - Odstotek otrok, ki je šolsko malico, se zvišuje, čeprav se število otrok v šolah zmanjšuje. Poleg tega narašča tudi delež subvencionirane prehrane, ki je lani dosegel 34,6 odstotka vseh vpisanih otrok v Sloveniji. Torej podatek iz študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, da gre v Sloveniji v posteljo lačnih kar 13 odstotkov otrok zato, ker doma ni dovolj hrane, ni bil statistična pomota.
Otroci še vedno pojedo premalo sadja, le 21 odstotkov fantov in 27 odstotkov deklet pa je zelenjavo.
Zato je skrb za zdravo prehrano otrok in mladostnikov nujna. "Slovenija je ena redkih držav v svetu, ki namenja posebno strokovno skrb šolski prehrani otrok, in tako naj tudi ostane," se zavzema Matej Gregorič, raziskovalec z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Tudi revizijsko poročilu o zagotavljanju zdrave prehrane otrokom v osnovnih šolah v letu 2005, 2006 priporoča pripravo obrokov v šolskih centralnih in razdeljevalnih kuhinjah.
Revizijo so na desetih šolah izvedli zato, ker zdravi vzorci prehranjevanja v otroštvu in adolescenci omogočajo optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj otrok. Način prehranjevanja v otroštvu pa ima tudi takojšnje in dolgoročne učinke na zdravje. To je toliko bolj pomembno, ker samo 41 odstotkov otrok redno zajtrkuje.
Poročilo IVZ kaže, da šole v jedilnike še vedno prepogosto vključujejo odsvetovana živila, kamor sodijo izdelki z velikim deležem maščob, sladkorja ter mesni izdelki s homogeno strukturo in namazi z visokim deležem maščob. Še vedno razmeroma redko vključujejo priporočena sadje in zelenjavo na OŠ II Murska sobota, OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani ter OŠ Tabor Logatec. Pri vključevanju sadja in zelenjave pa prednjačita OŠ Dobravlje in OŠ Staneta Žagarja Kranj. Vse šole, razen OŠ Dušana Bordona iz Semedele - Koper in OŠ Dobravlje, so upoštevale priporočene dnevne porazdelitve energijskih in količinskih hranil.
V anketi med učenci, ki so jo izvedli med revizijo na izbranih šolah, je 62 odstotkov otrok odgovorilo, da na noben način ne sodeluje pri sestavljanju jedilnikov, kar 60 odstotkov pa jih meni, da njihove želje niso nikoli upoštevane. Kljub temu malica kar 97 odstotkov otrok, 82 odstotkov jo tudi poje, 49 odstotkov pa je z malico skoraj vedno zadovoljnih. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, naj se jedilniki ne ponovijo prej kot v treh tednih. Revizija je ugotovila, da malice sicer niso enolične, čeprav se pogosto pojavljajo kruh, pekovski in mlečni izdelki. To skupino živil lahko popestrijo z različnimi vrstami kruha, pri mlečnih izdelkih pa priporočajo izdelke z manjšim deležem maščobe.
V OŠ Hudinja, OŠ II Murska Sobota in OŠ Center Novo mesto imajo avtomate z aromatiziranimi pijačami, vodo in negaziranimi sokovi, čeravno smernice popolnoma odsvetujejo v šolah namestitev aparatov s sladkimi in slanimi prigrizki ter aromatiziranimi in gaziranimi pijačami. Toda vodo iz avtomatov za vodo (40 odstotkov) oziroma iz avtomatov (30 odstotkov) zagotavljajo le 70 odstotkom učencev. Otroci v I. OŠ Slovenj Gradec, OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper in OŠ Dobravlje se lahko odžejajo le z vodo iz vodovodnih pip pri umivalnikih v učilnicah in v sanitarijah. Prav to pa v revizijskem poročilu prepoznavajo kot neprimerno.
Malica naj bi trajala 15 minut v primernem okolju. Žal večina šol nima drugih prostorov kot učilnice, otroci pa so v anketi opozorili, da je 15 minut premalo, saj se v tem času hrana tudi razdeljuje.
IVZ v revizijskem poročilu ugotavlja, da je sedem šol v opazovalnem obdobju že pretežno izboljšalo kakovost malic, v dveh so malice ostale na enaki ravni, v eni pa se je kakovost poslabšala.
Odmev: V Sloveniji gre 13 % otrok lačnih spat
Prispeval/a: Lario dne sobota, 5. maj 2007 @ 15:35 CEST
Cela vlada in ne samo Janez D. bi se morali zamisliti nad temi podatki, pravzaprav bi bilo potrebno pogledati tudi celotno počutje naših otrok.
Odmev: V Sloveniji gre 13 % otrok lačnih spat
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 5. maj 2007 @ 17:24 CEST
Gre za vzgojo, ki bo zadostila potrebam globalizacije po dobičku tistih, ki imajo kapital v svojih rokah. Njihova sila je vsezajemajoča. Vključila je tudi otroke, da bo obstala in se obdržala na tujih žuljih. Otroci so bodoči sužnji, ki bodo prostovoljno hodili v suženjstvo h gospodarju. K temu jih je treba privzgojiti. Šolski sistem vestno izpolnjuje to nalogo. Ta proces zajema vse življenje, kar pomeni da vključuje totalno mobilizacijo ljudi za prostovoljno suženjstvo. Ljudje smo odtujeni samemu sebi, zatiramo v sebi svoje bistvo človeškosti in potreb po kakovosti življenja.
Razne ideologije ne omogočijo človeku izhoda iz te situacije, prevlada je postala totalna. To je organizirano institucionalizirano nasilje na vseh vzvodih in ravneh moči kapitala, ki si hoče podrediti sleherno kapljo krvi v človeku, da služi tujemu cilju. Začenja se že v šoli, kjer se vzgaja človek podrejen velikemu diktatorju – kapitalu.
Sistem vrednot v sistemu niti ni nujno potreben. Potrebna je upogljivost, saj že sistem sam na sebi naredi ljudi materialno odvisne in pokorne. Le zakaj bi bili malčki »obremenjeni« z vrednotami, kajti njihovo osveščanje, bi se obrnilo proti gospodarju.
Nasilje nad človeškostjo, omogoča zavajanje in redukcijo človeških potreb. Vendar potrošniške potrebe pri človeku ne smejo zamreti, zato jih je treba spodbujati, da proizvedeno blago sužnjev gospodar lahko prodaja. In v tem količinskem začaranem krogu se vrti svet, ta pa se začenja že pri malčkih in neizprosno traja vse do konca življenja.
To razpoloženje gospodarja pa ni samo zavajanje, temveč je razpolaganje s človekom. Z zgodbo o uspehu izginejo razlike med rablji in žrtvami. Rablji so tisti beli ovratniki, ki hlinijo poslovno sposobnost in poslovno uspešnost, čeprav vsi vemo kako so prišli do bogastva (ni samo kraja, temveč je tudi krivično postavljen sistem norm); žrtve pa so tisti, ki imajo otroke, ki zvečer zaspijo lačni.
Žrtvam je treba že v otroštvu vcepiti miselnost, da je človek srečen, če si pridobi bogastvo. Vse sloni na tej miselnosti. Ta vključuje demokracijo, saj se pod njenim plaščem lahko prikrijejo vse razlike in oblast igra arbitrarno vlogo, da enim podeli oblast in kapital, drugim pa novodobno suženjstvo.
Redki ljudje si bogastvo pridobijo, morda le peščica, ljudje pa služijo, da bogastvo nastaja in raste tistim, ki vladajo. Delavci postajajo s procesom posodabljanja industrije in vseh gospodarskih panog odvečni. Biti odvečen pa pomeni ne spadati na svet, človek je vsega oropan in se bori še zgolj za golo preživetje.
Ti otroci, ki se danes šolajo, bodo morali skrbeti še za svoje starše, ki ne bodo imeli svojih pokojnin ali pa mizerno nizke, s katerimi ne bodo mogli preživeti. Tu lahko govorimo lahko samo še o Kafkovski logiki. Človek se več ne odrešuje sam, ker ga tudi kapital ne odreši, zato ga odrešuje le Bog.
Otrok je v vsej svoji goloti in nemoči vržen v ta ring. Kakšen je odnos do tega bodočega človeka, ko bo odrasel, najbolj nazorno dokazuje dejstvo, da 13 % otrok leže zvečer v posteljo lačnih.
Temeljna šibkost demokracije, v kateri živimo je prav tem, da ne najde človek v sebi sposobnosti biti moralen in pošten vsaj do otrok, če ne že do samega sebe. In tako hipokrizijsko skrije svojo nemoč pred kapitalom, ki mu služi, da spreminja svojo manipulacijo brez zavesti v leporečje in politično ignoranco.
Razumeti odnos, ki ga imamo do otrok, pomeni razumeti samega sebe.
Manipulirajo z naravo človeka, kajti človek je ustvarjalno bitje, vendar njegove moči ne gredo za ustvarjanje srečnega življenja samemu sebi in njegovi družini, temveč človek svoje ustvarjalne moči daje drugim, da z njimi upravljajo in manipulirajo s tem, da spodbujajo potrošniške potrebe.
Kakšna generacija ljudi bodo ti naši malčki, si lahko predstavljamo. Klečali bodo pred formo zakona in kapitalom, ki bo hlinil demokracijo in ta odnos biti skupaj – sužnji in gospodarji, nima nobene forme odnosa, ki bi ji lahko rekli humanizem po meri človeka.
Po nekem naključju zgodovine se vedno znajdemo kot izvrševalci volje drugih pred tistimi, ki manipulirajo z nami. Etičnost pa nastopa na ravneh zavesti, vesti, vednosti in ovedenja. Vsaj pri otrocih bi se morali bolj zavedati svoje odgovornosti, vsaj kar zadeva človeškost.
Ne zavijajmo otrok, ki gredo zvečer lačni spat, v plenice zgodbe o uspehu!
Tatjana
Naši in otroci drugih
Prispeval/a: BraneK1 dne ponedeljek, 7. maj 2007 @ 18:49 CEST
No kar se tiče teh kraj v podetjih je bilo ogromno namigov in iformacij, reševanja pa še skoraj nič!! Da se zdaj počasi spreminja se sploh ne čudim, ker je opozicija v resnici še vedno zelo močno na oblasti. Kdo vodi tovarne, kdo ima besedo skoraj pri vseh medijih, kdo so sodniki in pravniki?!!! To pomislite, pa bo jasno zakaj pad pozicija. Pa vseeno, vsi ti se bodo upirali z vsemi štirimi, vse dokler ne ustavarimo kritične mase, ki ji bo mar za pravico in resnico.
Na koncu še to. Čas je za spremembo, sicer nas bo sprememba ujela sama. Moja vizija je drugačen ekonomski sistem od vseh dosedaj, in to nas bo peljalo tudi iz vse večje nevarnosti za zlom svetovnih gospodarstev. O tem kmalu kaj več.
LP
Brane
Odmev: V Sloveniji gre 13 % otrok lačnih spat
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 7. maj 2007 @ 23:00 CEST
HUMANI SOCIALNI FUNKCIONALIZEM,
z naslednjimi cilji in nalogami:
1. Razvijanje lastnega ekološko zdravega kmetijstva in prehrambene industrije po načelu: »Nič nas ne more presenetiti«.Globalne gospodarske in politične krize je vedno preživela tista država, ki je imela razvito lastno (avtarktično) kmetijstvo, da je omogočila prebivalstvu tudi v najtežjih časih prehrano.
2. Lasten razvoj strateških gospodarskih panog (elektrika, premog, vodni viri), da v primeru globalne gospodarske krize in drugih razmer ne bi bili odvisni od tujih dobaviteljev in ekonomsko-političnih pritiskov od zunaj; razvoj prednostnih panog, zlasti turizma, ki ne onesnažuje okolja oziroma ga onesnažuje v bistveno manjši meri kot industrija.
3. Namenjanje več sredstev za spodbujanje lastnega razvoja (patentov in inovacij), reforma šolskega sistema in uvajanje med učence, dijake in študente več obče človeških vrednot. in domovinske vzgoje z ljubeznijo do maternega jezika.
4. Ohranjanje lastnega bančnega sistema (pretežno v domači lasti), ki ima strateški interes financirati lastne investicije v razvoj;
5. Zagotoviti učinkovit in hiter pravosodni sistem (zakonodaja in neodvisnost spdstva). Zakonodaja in pravosodje ne moreta biti cokla gospodarstvu. Bele lise v zakonodaji ali zastarela zakonodaja so omogočile bogatenje in tudi krajo v tranziciji, zavestno s strani lobijev in političnih interesnih skupin in posameznikov.
6. Zagotoviti učinkovit sistem zatiranja gospodarske kriminalitete z ustrezno kaznovalno politiko.
7. Postaviti višje mejo za socialne transfere in zagotoviti socialno varnost in stabilnost prebivalstvu, znižati stroške dela na račun visokih davkov na plače ter pribitkov - dobička v korist lastnika kapitala, ki omogočajo hitro in nepravično bogatenje; spodbujati organizacijo proizvodnega procesa in uvesti takšno davčno politiko, ki bo spodbujala investicijski ciklus in procese, ne pa potrošnje;
8. Voditi bolj prožno stanovanjsko politiko, ki bo omogočila mladim rešitev stanovanjskega problema;
9. Organizirati zdravstvo in socialno varstvo po vzoru skandinavskih držav.
10. Glede na to, da nam stopnjo gospodarske in vojaške neodvisnosti priznavajo drugi, bi politiko usmerjala tako, da bi svojim gspodarskim in geopolitičnim prednostim posvetila največ strateške dologoročne pozornosti.
11. Uvedla bi zakonsko možnost odpoklica sodnikov, odposlancev in ljudi na najvšjih položajih, če le-ti delujejo v
nasprotju in pričakovanji večinskih interesov slovenskega naroda.
12. Odpravila bi davek ne knjige.
13. Vsi otroci v RS morajo biti siti, oblečeni in pozimi na toplem, se imajo možnost izobraževati, v skladu s svojimi zmožnostmi. Izobraževanje naj bo zastonj.
Tatjana
Odlično
Prispeval/a: BraneK1 dne torek, 8. maj 2007 @ 16:37 CEST
Všeč mi je vaša ustvarjalnost in odprt duh. Tako bi vas želel pridobiti na svojo stran.
Lep pozdav
Odlično
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 8. maj 2007 @ 17:38 CEST
Polnokrvna kritična masa, ki se zna pokončno postaviti zase in svoje pravice. Nastopaštvo politikov, ki poudarjeno nastopajo za svoje interese in interese določenih lobijev, ki jih podpirajo, se meni močno upira. Grozna je prav ta arbitrarnost neoliberalizma, ki si jemlje pravico do človeškosti po svoji meri.
Če se gremo demokracijo je nujno, da le-ta prepozna nemoč in eksistencialno šibkost človeka in kako se sama hipokrizcijsko skriva za svojo nomoč. Problem je v nerazjasnjeni zavesti ljudi, ki ne ve kam umestiti tistih 13 % otrok, ki gredo zvečer lačni spat. Problem tega umeščanja je politično razmeščanje po položajih in razdeljevanja bogastva.
Med življenjem in zgolj življenjem je razlika. Zavestna ignoranca je torej največji problem. V Grški državici Polic so človeka, ki je pridobil preveč oblasti, enostavno izgnali iz države. Pri nas pa so ljudje, ki so pridobili in izrabili oblast, obstali na sedlu kar po dva mandata. Nekateri so na svoje položaje imenovani skoraj doživljenjsko, neglede na to kako delajo. Zato se naši pravosodni veji oblasti godi tako dobro. Ljudje so čakali v nekaterih primerih čez 40 let na svojo pravico. Nihče teh razdeljevalcem pravice nič ne more.
Zaenkrat bo kar dovolj. Pri nas so ljudje od prejšnje totalitarne oblasti še tako prestrašeni, da si ne upajo nič reči.
Predsednik Janez Drnovšek se je ideološko popolnoma distanciral od stranke, ki jo je vodil in deluje bolj v mednarodnem okolju kot pa doma. Vsi skačejo na sredino, ker se na sredini po nekem nostalgičnem spominu ljudstva lahko dobi navječ volilnih glasov.
LP Tatjana
Sistem za ljudi in prihodnost
Prispeval/a: BraneK1 dne sreda, 9. maj 2007 @ 18:00 CEST
Seveda spremembe za Slovenijo, to ja, še bolj pa se vse to nanaša na Svet.
Samo nekaj osnovnih izhodišč:
1 Sodobni gospodarski sistem je odvisen ogromnega števila raznih dobaviteljev, predvsem pa morajo biti zagotovljene rudnine, energenti (predvsem nafta) in energija v obliki elektrike. Ta logika dela svet tudi tako močno medsebojno odvisen. Trenutno pa se kaže odlična možnost da se združena Evropa preoblikuje v okolje, ki bi zagotavljalo večino izdelkov. Sama Slovenija je za tak sistem premajhna. Evropa ima trenutno veliko hibo, ker je zaradi formule, ki so jo postavili nekateri pametnjakoviči, en velik talilni lonec za majne narode. To je treba obvezno spremeniti! Prost pretok ljudi in blaga, kar tako ne, vzdrži trezne presoje.
2. Zadnji čas in verjetno še dolgo bodo različna podjetja propadala zaradi navala pol zastonj blaga iz vzhoda, predvsem Kitajske. V tem smislu je sposobna le zdužena Evropa zagotoviti blokado in zagotavljati veliko večino izdelkov. Poleg tega je samo tako veliki sistem, kot Evropa sposobna zagotavljati resnično socialno varnost za ljudi in varnost tudi v primeru večjih naravnih nesreč, saj te nikoli ne bodo vsa oklja prizadela enakomerno.
3. Trenutno stanje na tržišču je tako, da se dela veliko izdelkov samo zaradi neizogibne logike tržnega boja. Ta sistem je pošteno rečeno trenutno naboljši, saj zagotavlja najboljše delovanje sitema in najboljšo učinkovitost na vseh področjih, vendar imam v mislih izbolšave, ki bodo zagotovile končno res dobro delovanje družbe.
4. Osnovna logika. Končati razsipavanje z delom in surovinami ter izdelovati res stvari ki so potrebne in, ki to opravičujejo z nižjim življenskim stroškom. (zelo pomembno nič več upoštevanja samo izdelovalnega stroška, pač pa vseh strošov v življenski dobi vključno s stroški izdelave)
5. Kar govorim dosedaj ni bilo mogoče zagotoviti, ker nihče tega ne bi mogel ugotoviti v realnem času, zdaj pa to zagotavljajo računalniki.
6. Vsa logika bi pripeljala do ustavljanja tovarn in navidezne brezposelnosti. Vsa skrb je odveč, saj bi to postalo najboljša stvar od vsega saj, bi ljudje končno lahko normalno zaživeli.
7. Regulacijo družbe bi zagotavljal relativno majhen sistem javne uprave, ki bi deloval na vseh področjih, kjer tržno gospodarstvo ne more odgovoriti na pozitiven način.
In že regulacija upravičenih izdelkov bi bila vodena iz javne uprave.
8. Glava sistema bi delovala lahko samo z poduhovljenimi ljudmi, sicer bi se hitro izrodila in tu je največji poudarek. Če bi sistem uspešno stekel bi družba končno ozdravela in postala srečna.
9. Zakaj čim hitrejša vpeljava takega sistema? Ker bi bil imun na gospodarski zlom, ki ga bo povročila ustavitev gospodarske rasti. Ustavitev gospodarske rasti je pa že pred vrati saj so še zadnji trgi skoraj prenasičeni z izdelki, ker bodo gospodarski zlom povzročile naravne nesreče, ki smo si jih priklicali, ker in to je najpomebneje, se nafti pišejo zadnji dnevi.
O vseh področjih lahko odgovorno govorim, saj jih dovolj dobro poznam. Kar se tiče podakov povezanih z nafto sem že dolgo spremljal podatke in vse, ki kakrkoli vedo o tem pozivam da navežejo stik z mano.
To je samo nekja grobih podatkov in s tem naj se začne kampanija širšega ozaveščanja ljudi. Kmalu bom povedal še kaj več.
Odmev: V Sloveniji gre 13 % otrok lačnih spat
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 9. maj 2007 @ 19:24 CEST
kdor je bral moje razmišljanje, se mu je najverjetneje utrnila misel, da spadam h kakšni politični stranki, saj moje pisanje izgleda pod srpom in kladivom kot kakšen manifest. Nisem politik, temveč človek, individualna oseba z občutkom za pravičnost in humano družbo. Človekove pravice so usmerjene na ravnanje skupnosti, ki si mora prizadevati za zagotavljanje človeškosti in za zagotavljanje ljudem človeka vrednega življenja. Iz tega izhajam.
Jasno mi je, da ne moremo spreminjati globalizacijsko sveta in da smo del njega. V tem moramo živeti in modro ukrepati. To dejstvo tudi sami ugotavljate in ste izrazili določene ugotovitve, ki so posledica tega stanja. Mislim, da civilna družba lahko veliko naredi in da lahko daje gospodarstvu in politiki določen impulz, da le-ti spoznajo, kje so meje, kdaj in kje je treba zavreti in kdaj in kaj je treba v družbi videti kot problem, ki zadeva ljudi. Gre za opozarjanje in ne molčanje. Najpomembnejše je, da ohranimo socialno in pravno državo. To je naš stalni imperativ.
Na vaše razmišljanje bi rekla, da problematika izoblikovanja evropske identitete je kompleksna. Prizadevanja za izoblikovanje evropske identitete niso le zamejevanja Evrope navzven, n. pr. zoper politiko Amerike kot resnične velesile, temveč tudi povezovalna navznoter. Prihodnja evropska ustava, če ne bi bila usmerjena tudi navzven, ne bi bila integrativni dejavnik identitete in ne bi imela učinka, če ne bo razvila vzpostavljajočo silo, saj ne izhaja iz izrednih razmer. Pri tem se postavlja vprašanje ali obstajajo v zadostni meri evropska izkustva, tradicije in dosežki, ki bi državljanom Evrope vzpostavili zavest o skupni prestani politični usodi, ki jo je treba skupaj oblikovati. Treba je povedati, da so najpomembnejši zgodovinski dosežki Evrope prav zaradi svetovnega uspeha izgubili dobršen del svoje ustvarjajoče moči. Evropa ne razpolaga več ekskluzivno s svojimi močmi, temveč si jih deli z državami, kot so ZDA, Kanada, Avstralija, itd. Na Evropo močno pritiska konkurenca z Vzhoda.
Na Evropo je treba gledati tudi kot na evropsko skupnost vrednot, ki jo ogrožajo nacionalno –konservativne kali razdora. Evropa je skupnost spomina in izkustev, ki pogosto prikličejo tudi ločevanje. Evropa ni le proizvod politične ekonomije in ekologije navznoter, je nekaj več. Treba je upoštevati, da se večina državljanov Evrope identificira s svojim narodom in da se ne počutijo samo Evropejce. Nacionalna identiteta ni le samorasla bitnost, temveč je družbeno pogojena družbena konstrukcija, ki se prepleta s kulturnimi, gospodarskimi, političnimi in nacionalnimi tokovi in izkušnjami.
V svojem gornjem naštevanju sem želela poudariti tiste osnovne značilnosti, na katere bi morali biti pozorni in delovati tako, da ne bi prišlo do odtujitve določenih funkcij, ki jih želimo sami upravljati in nam zagotavljajo fleksibilnost in v skrajnem primeru tudi preživetje.
Ko se razgledujem po prizorišču političnega dogajanja, vidim veliko stvari naprej, ki bodo čez čas najverjetneje povzročale Sloveniji težave.
Tudi uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (kultura, sociala, religija, manjšine, itd) je področje, ki se mora urejati z veliko mero posluha in modrosti, da ne pride do razprodaje narodovih primarnih interesov.
Veliko pozornost bo treba posvečati politični kulturi. Vsekakor se strinjam z vami, da so potrebni modri in pokončni ljudje, s širino znanja in jasno opredeljenimi vrednotami, ki pripadajo prek spomina in kulture evropski identifikaciji in predvsem to, da so ti ljudje sposobni te vrednote tudi resnično živeti in udejaniti.
Pri tem vidim tudi bojazen, da se Evropa lahko izrodi iz pluralističnega modela skupnosti evropskih narodov v korporativistični model interesov močnejših. Evropa je javni prostor procesa institucionalizacije, ki pa še nima jasno določenega profila. Je prostor, kjer identiteta skupnih interesov šele nastaja in ni brez težav. Evropsko pravo je liberalitično usmerjeno in je vprašanje kako se bo v bodoče Evropa še pravno utrdila, da se bodo vsi evropski narodi čutili pravno zaščiteni in ne diskriminirani, zlasti pri odločitvah. Vprašanj je veliko, odgovor pa še premalo, da bi videli jasno svojo bodočnost v združeni EU.
Lep pozdrav
Tatjana